Rektor dunajske medicinske univerze Markus Müller, dedič fragmentov Paul Kaufmann in forenzični patolog Christian Reiter. Foto: Josephinum
Rektor dunajske medicinske univerze Markus Müller, dedič fragmentov Paul Kaufmann in forenzični patolog Christian Reiter. Foto: Josephinum

V sefu je bila namreč med drugim pločevinka z rahlo vgravirano besedo Beethoven, v kateri so bili shranjeni delci kosti. Pločevinka pa je bila pridobljena iz zapuščine Franza Romea Seligmanna, prastrica matere Paula Kaufmanna, ki je umrl leta 1892, piše CNN.

Heiligenstadtska zaveza, tragični dokument življenja
Leta raziskav in preiskav, skupaj s podrobnostmi iz pisem in dokumentov, do katerih se je dokopal Kaufmann, so od takrat razkrila, da je Seligmann pridobil fragmente, ko so na dunajskem osrednjem pokopališču izkopali Beethovnovo truplo. Seligmann je namreč deloval kot zdravnik, medicinski zgodovinar in antropolog na Dunaju. Kosi lobanje, ki so zdaj znani kot Seligmannovi fragmenti, so prišli v njegovo last leta 1863 med vnovičnim izkopom in pokopom Beethovnovih kosti za študijske namene.

Za Ludwiga van Beethovna, ki je umrl pri starosti 56 let, je znano, da je trpel za progresivno izgubo sluha, težave pa je imel tudi s prebavili in jetri. Leta 1802, torej 25 let pred smrtjo, je napisal pismo svojim bratom, v katerem jih je prosil, naj njegov zdravnik Johann Adam Schmidt ugotovi in javno deli naravo njegove "bolezni" po njegovi smrti. To pesimistično pismo oziroma kar tragični dokument njegovega življenja je znano kot Heiligenstadtska zaveza.

Kar dvakrat izkopano skladateljevo truplo
Medicinski biografi so od skladateljeve smrti v letih večkrat prečesali njegova pisma in dnevniške zapiske, pa tudi njegovo obdukcijo, zapiske njegovih zdravnikov in celo zapiske, ki so jih naredili, ko so dvakrat izkopali njegovo truplo – drugič še leta 1888 – v upanju, da bodo sestavili njegovo zapleteno zdravstveno zgodovino.

Seligmannovi fragmenti. Foto: Josephinum
Seligmannovi fragmenti. Foto: Josephinum

Kaufmann je v telefonskem intervjuju za CNN povedal, da je do presenetljivega odkritja v sefu prišlo po nenadni smrti njegove matere, ko se je mudila na obisku svojega brata v Franciji. "V njeni torbici je bil ključ od sefa v lokalni banki. Ko sva ga z ženo odprla, sva med drugim našla pločevinasto posodico, na površini pa je pisalo Beethoven," je dejal upokojeni poslovnež iz Carmichaela v Kaliforniji. Seligmann "je bil profesor medicinske zgodovine, pri čemer je bil strokovnjak za lobanje in antropologijo, saj je zbiral lobanje," je še dodal.

Prvič določena sekvenca skladateljevega genoma
V začetku tega leta je študija, objavljena v reviji Current Biology, razkrila, kako so raziskovalci analizirali Beethovnov DNK iz ohranjenih pramenov njegovih las in prvič določili sekvenco njegovega genoma. Pet vzorcev las je znanstvenikom pomagalo pridobiti vpogled v skladateljevo družinsko zgodovino, kronične zdravstvene težave in kaj bi lahko prispevalo k njegovi smrti.

Sorodna novica Analiza Beethovnovih las pri skladatelju pokazala genetske predispozicije za obolenje jeter

V dneh pred slovesnostjo predaje Seligmannovih fragmentov na Dunaju je Kaufmann odpotoval v Nemčijo, da bi se srečal s strokovnjaki, ki so se na Inštitutu Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu ukvarjali z Beethovnovimi lasmi. Pojasnil je, da je tamkajšnja ekipa zdaj vzela tudi vzorce DNK-ja iz kosti, ki jih bodo analizirali več mesecev, preden jih bodo lahko dokončno povezali z vzorci las.

Fragmenti so se vrnili tja, kamor spadajo
"Zame je izjemno čustveno vrniti fragmente, kamor spadajo, tja, kjer je pokopan Beethoven," je še dodal Kaufmann. Fragmenti skladateljeve lobanje bodo zdaj shranjeni v univerzitetnem muzeju Josephinum. Rektor univerze Markus Müller se je Kaufmannu zahvalil za donacijo in pojasnil poseben pomen muzeja v zgodbi skladatelja. "Hvaležno sprejemamo te fragmente in jih bomo odgovorno shranili; naše zbirke v Josephinumu so pravi kraj za to. Josefinum je tudi primeren kraj za pridobitev fragmentov, saj je bil Beethovnov zdravnik Johann Adam Schmidt tudi profesor na Josephinumu in je Beethoven sam že v času svojega življenja želel, da bi njegovo bolezen proučevali in raziskovali po njegovi smrti," je mogoče prebrati v rektorjevem sporočilu za javnost.

Leta 1770 v Bonnu v Nemčiji rojeni Ludwig van Beethoven je pokopan na dunajskem osrednjem pokopališču. Foto: EPA
Leta 1770 v Bonnu v Nemčiji rojeni Ludwig van Beethoven je pokopan na dunajskem osrednjem pokopališču. Foto: EPA

Priče preteklosti, ki so se vrnile na Dunaj
Dunajski sodnomedicinski patolog Christian Reiter, ki je pregledal delce lobanje, je presodil, da so verodostojni. "Z nadaljnjimi preiskavami, na primer na podlagi DNK-ja, se bomo približali vprašanju, ali gre res za Ludwiga van Beethovna. Vsekakor pa smo zelo hvaležni gospodu Kaufmannu, da je pripeljal te priče preteklosti spet na Dunaj," je sporočil.

Vse od skladateljeve smrti se porajajo vprašanja o tem, za čim natančno je bolehal Beethoven in kaj je bil resnični vzrok njegove smrti. V zadnjih sedmih letih svojega življenja je doživel vsaj dva napada zlatenice, ki je povezana z boleznijo jeter, zaradi česar je obveljalo splošno prepričanje, da je umrl zaradi ciroze jeter.