Festival Field Day je povsem upravičil pričakovanja in tako le še utrdil svoj status prvega in že kar najmočnejšega londonskega glasbenega shoda sezone. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Ambrožič
Festival Field Day je povsem upravičil pričakovanja in tako le še utrdil svoj status prvega in že kar najmočnejšega londonskega glasbenega shoda sezone. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Ambrožič
Gneča pod odrom. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Ambrožič
Field Day je poleg glasbenotrendovske turbulence vnovič ponudil tudi edinstveno modno revijo, pa tudi siceršnji vpogled v hipstersko, mladointelektualistično sfero. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Ambrožič

Dober teden pozneje kot lani je bil Field Day spet neprekosljiva veselica. Resnično super žur pod junijskim soncem, ki je na jugovzhodu Anglije v zadnjih tednih tako prepričljiva stalnica.

Field Day se je dogajal na petih velikih in treh manjših odrih. Prvikrat dva dneva. V nedeljo le na skupno štirih prizoriščih. Victoria park je ponovno postal vesoljno središče hipsterjev, neohipijev in rejvarjev, predvsem pa izvajalcev, ki predstavljajo najnovejšo glasbo, ali če hočete, najnovejše glasbene smernice. Pravzaprav je Field Day vsako leto znova lahko poimenovan tudi kot "festival prihodnosti v popularni glasbi"; skupaj z nekaj izbranimi legendami, ki bi novincem lahko sledile ali pa so pred desetletji tudi veljale za nadobudne vizionarske posebneže.

50.000 poslušalcev je hkrati uživalo ali pa si prizadevalo ujeti najboljše - namreč, za Field Day še vedno velja: "So many acts, so little time", ali "Toliko nastopov, a tako malo časa (da bi se naužili vseh)". Thurston Moore, frontman epskih Sonic Youth je smel nastopiti malodane že takoj po poldnevu, Sky Ferreira pa kmalu za njim. Obe predstavi sta bili dobrikavi in tudi dobri, prav res. Blood Orange je bil ravno tako sijajen. 7-članski spremljevalni bend slavnega producenta in tudi solista, občasno kar s tremi spremljevalnimi vokalisti, je deloval navdušujoče uigrano. Blood Orange tudi sam izvrstno poje, občasno se v slogu Princea kitarske solaže loti s prav hendrixovo napadalnostjo.

Zasanjano, občasno pa izdatno zabluzeno in celo eksperimentalno v živo zvenijo v zadnjih mesecih priljubljene kalifornijske rokerice Warpaint, ki so tudi navdušile. Zvezda večera na odru, imenovanem Eat Your Own Ears, je bil lego-popbend Metronomy izvorno iz Devona. Ta z res čudovitim, magičnim recitalom, in to ravno v času, ko se je mrak nad parkom Victoria gostil v temo.

Oder Crack Magazine je bil fielddayevski domicil za razgreto Neneh Cherry, pred nastopom raperja-eksperimentatorja Dannyja Browna in njegovega zelo rokovsko nastrojenega benda, pa so občinstvo tam v delirij spravili avstralski psihedeliki Jagwar Ma - ti bravurozno kombinirajo rokovski instrumentarij s transirajočimi beati in tako ustvarjajo prav vpijočo, bombastično pop-rejversko mešanico. Njihov nastop je res super poudarjen "mad-chester". Duh skupin delujočih v prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja v Manchestru (Stone Roses, Happy Mondays, The Charlatans in drugih) je to poletje na Otoku izrazito "in". Jagwar Ma uspejo na mah prepričati - zelo ekstatično.

Energična nastopa SBTRKT-a ter Ghostpoeta in njegovega spremljevalnega benda sta bili zelo dobri nastopaški celoti.

Novinci začetniki, to sta zasedbi Money in Woman's Hour, sta izveneli v pričakovanem darkerskem registru.

Med DJ-ji je eklektičen, a še kako divji set predstavil Todd Terje, novi DJ-jevski superzvezdi Jack Dixon in Jon Hopkins pa sta, še posebej prvi, podala zelo prvinska, a skrajno eksplozivna house paketa.

Na drugem festivalskem dnevu, v nedeljo, so se med drugimi predstavili še Pixies, pred njimi The Horrors, na sosednjem odru pa z veliko odobravanja tudi Future Islands.

Festival Field Day je popolnoma upravičil pričakovanja in tako le še utrdil svoj status prvega in že kar najmočnejšega londonskega glasbenega shoda sezone. Več kot 80 različnih izvajalcev in razvneto občinstvo iz najbolj "kul londonske kaste" daje prireditvi poseben pečat. Field Day je poleg glasbenotrendovske turbulence vnovič ponudil tudi edinstveno modno revijo, pa tudi siceršnji vpogled v hipstersko, mladointelektualistično sfero. Zagotovo najboljša londonska zabava kot zdravica poletju.

Britanska prestolnica bo v prihodnjih dneh gostila še festivale Camden Crawl (Of Montreal, Yuck ipd.), Bushstock (Chloe Howl, Farewell J. R, Saint Raymond in drugi), in Meltdown (UNKLE, Chrissie Hynde, Goldie). V prihodnjih tednih pa so na londonskem koncertnem koledarju še Calling Festival (Aerosmith, Stevie Wonder, Paloma Faith), British Summer Time (Arcade Fire, Black Sabbath, The Libertines, Tom Jones, Neil Young), Wireless (Kanye West, Pharrel Williams, Drake, Bruno Mars itd.), Summer Series at Somerset House (Kelis, Daughter, Kodaline, Clean Bandit, Franz Ferdinand, Sam Smith, Little Dragon) in LoveBox (Chase & Status, M.I.A., Nas, Bonobo ipd.) ter pozneje v avgustu še kakšen.