Skladbe in priredbe Janeza Dovča so zazvenele tudi v skupini Jararaja, ki jo je ustanovil in je njen član še danes. Sodeluje s številnimi etno-, klasičnimi in džezovskimi solisti, s slovenskimi orkestri ter drugimi ustvarjalci. Je ustanovitelj in umetniški vodja Glasbene zadruge Celinka, ustanovitelj Zavoda Godibodi in umetniški vodja Festivala Godibodi ter umetniški vodja projekta Sounds of Slovenia. Foto: Bojan Stepančič
Skladbe in priredbe Janeza Dovča so zazvenele tudi v skupini Jararaja, ki jo je ustanovil in je njen član še danes. Sodeluje s številnimi etno-, klasičnimi in džezovskimi solisti, s slovenskimi orkestri ter drugimi ustvarjalci. Je ustanovitelj in umetniški vodja Glasbene zadruge Celinka, ustanovitelj Zavoda Godibodi in umetniški vodja Festivala Godibodi ter umetniški vodja projekta Sounds of Slovenia. Foto: Bojan Stepančič

Igranje harmonike je lahko zelo intimen proces, saj inštrument tako rekoč objemaš. Tudi vir zvoka, glasilke, so zelo blizu telesu, vibracije začutiš in ta tok še poglobi interpretacijo. S svojim mehom harmonika diha, zvoku spreminja glasnost, intenziteto, barvo, kar ji daje močne ekspresivne možnosti. Po naravi je lahko "one man band", ki igra za ples, s svojim zvokom pa lahko pričara močna in strastna čustva (tango), otožnost, melanholičnost, svetlobo kot tudi bolečino ipd., predvsem, je kot vedno, pomembno, kdo harmoniko igra in kakšno paleto izraznosti zna prenesti iz srca preko inštrumenta v zvok do drugih src.

Janez Dovč o specifiki harmonike
Irena Preda je diplomantka Trinity College of Music v Londonu, ki se je med drugim izpopolnjevala tudi pri sloviti Montserrat Caballe. Na slovenskih odrih ne nastopa pogosto, z Dovčem pa ju druži sodelovanje v številnih glasbenih projektih, med katerimi izstopa večmedijski Sounds of Slovenia. Foto: Andrej Križ
Brina Vogelnik iz zasedbe Brina in Janez Dovč bosta na odru spet skupaj 22. maja. Foto: Promocijsko gradivo
Med Dovčevimi povabljenci na Grad je tudi zasedba Jararaja. Foto: Bojan Stepančič
Baraka - Janez Dovč, Goran Krmac in Nino Mureškič. Foto: Bojan Stepančič

Na Ljubljanskem gradu se na gregorjevo s koncertom sopranistke Irene Preda in harmonikarja Janeza Dovča začenja cikel petih koncertov, naslovljen Janez Dovč z gosti. Nastopajoči se interpretacij klasike, džeza, avtorske in ljudske glasbe lotevajo na do izvirnikov spoštljiv način, obenem pa njihove stvaritve odzvanjajo sodobno.

Na torkovem večeru uglasbene poezije in ljudske pesmi z vsega sveta sta sopranistka Preda in harmonikar Dovč vodila skozi zanimive pripovedi o okoliščinah, ki so porajale njihov nastanek.

Prihodnji mesec, 16. aprila, bo v sklopu cikla mogoče prisluhniti koncertu zasedbe Jararaja, ki se ji bosta pridružila gosta Sergej Ranđelović in Gregor Volk, 22. maja pa bo ob Dovču nastopila pevka Brina Vogelnik, so sporočili iz zavoda Ljubljanski grad.

Oktobra se obeta koncert z naslovom Baraka, na katerem se bosta Dovču pridružila Goran Krmac in Nino Mureškič, novembra pa še koncert trojice - Dovč, Krmac in Boštjan Gombač - z naslovom SOS: Sounds of Slovenia Trio.

Harmonikar in skladatelj Janez Dovč (1980) je znan kot solist in član mnogih glasbenih zasedb. Glasbi se je povsem posvetil leta 2004, ko se je pridružil zasedbi Terrafolk.

Za MMC je pred začetkom cikla na Gradu odgovoril na nekaj vprašanj.

Harmoniko večina še vedno stereotipno povezuje z narodno-zabavno in etnoglasbo. Kdaj in zakaj ste se vi odločili, da jo želite igrati tudi v drugih žanrih?

Bolj kot za odločitev gre za širjenje glasbenih obzorij, razvoj glasbenega okusa. Torej neke vrste izobraževanje s poslušanjem različnih glasb, glasbenikov, razvojem zavesti. Po drugi strani pa seveda odkrivanje izraznosti inštrumenta in izmenjavanje ter preplet izkušenj in glasbe z različnimi glasbeniki v različnih projektih. V Sloveniji je kljub posebnemu kulturnemu prostoru mnogo zares izvrstnih ustvarjalcev.

Kakšna je po vašem mnenju specifika harmonike – kakšne zvoke, občutja lahko prikliče, ko zaigra ob drugih glasbilih?

Igranje harmonike je lahko zelo intimen proces, saj inštrument tako rekoč objemaš. Tudi vir zvoka, glasilke, so zelo blizu telesu, vibracije začutiš in ta tok še poglobi interpretacijo. S svojim mehom harmonika diha, zvoku spreminja glasnost, intenziteto, barvo, kar ji daje močne ekspresivne možnosti. Po naravi je lahko "one man band", ki igra za ples, s svojim zvokom pa lahko pričara močna in strastna čustva (tango), otožnost, melanholičnost, svetlobo kot tudi bolečino ipd., predvsem, je kot vedno, pomembno, kdo harmoniko igra in kakšno paleto izraznosti zna prenesti iz srca preko inštrumenta v zvok do drugih src.

Na prvem od cikla petih koncertov Janez Dovč z gosti se bosta v torek s sopranistko Ireno Preda lotila uglasbene poezije in ljudskih pesmi z vsega sveta, pospremljene z zgodbami o njihovih nastankih. Katera od teh zgodb vam je najljubša in zakaj?

Za zgodbe o nastanku, okoliščinah ali pa za prevode in prepesnitve bo poskrbela Irena, ki je večinoma tudi izbrala današnji repertoar. Zaradi priložnosti gregorjevega pa je vsem skupna motivika ljubezni, močnih čustev, opevanja, poveličevanja, neskončne zaljubljenosti in na drugi strani trpljenja in srčnih ran.

Irena Preda je v tujini izobražena pevka, ki se je izpopolnjevala tudi pri Montserrat Caballe. Kje sta se spoznala vidva in kako je prišlo do tokratnega projekta?

Z Ireno sva se spoznala leta 2008, ko sem jo kot umetniški vodja projekta Sounds of Slovenia, ki združuje skupino vrhunskih glasbenikov, ki so se že uveljavili kot solisti in člani različnih zasedb, kot solistko povabil na koncert v Bruselj, kjer smo nastopili ob koncu slovenskega predsedovanja Evropski uniji.

Od takrat redno sodelujeva ob različnih priložnostih in v različnih glasbenih sestavih, skupaj sva že nastopila na Kitajskem, v Nemčiji, Belgiji, na Češkem in v Izraelu. K tokratnemu sem jo povabil, ker je izvrstna pevka in interpretka s čudovitim glasom in z občutljivim srcem.

Znotraj cikla koncertov Janez Dovč z gosti boste do novembra zaigrali z različnimi glasbenimi izvajalci in zasedbami – ima cikel, poleg vašega igranja harmonike, kakšno posebno rdečo nit?

Z izborom sem po eni strani želel predstaviti svojo trenutno ustvarjalnost, po drugi strani pa harmoniko uporabiti v različnih zvočnih okoljih, v raznolikih glasbenih slogih, od klasične glasbe, slovenske ljudske glasbe, improvizacije, džeza, tanga, elektronike, minimalizma, indijskih in afriških ritmikah. Od naravnega akustičnega zvoka, do uporabe analognih efektov, računalnika in modernih produkcijskih pristopov. Vse v imenu raziskovanja, kako lahko harmonika še bolj harmonizira.

Igranje harmonike je lahko zelo intimen proces, saj inštrument tako rekoč objemaš. Tudi vir zvoka, glasilke, so zelo blizu telesu, vibracije začutiš in ta tok še poglobi interpretacijo. S svojim mehom harmonika diha, zvoku spreminja glasnost, intenziteto, barvo, kar ji daje močne ekspresivne možnosti. Po naravi je lahko "one man band", ki igra za ples, s svojim zvokom pa lahko pričara močna in strastna čustva (tango), otožnost, melanholičnost, svetlobo kot tudi bolečino ipd., predvsem, je kot vedno, pomembno, kdo harmoniko igra in kakšno paleto izraznosti zna prenesti iz srca preko inštrumenta v zvok do drugih src.

Janez Dovč o specifiki harmonike