V stik s klavirjem je skladatelj prišel po naključju leta 2011, rezultat njunega druženja pa je projekt Broken Piano. Foto: BoBo
V stik s klavirjem je skladatelj prišel po naključju leta 2011, rezultat njunega druženja pa je projekt Broken Piano. Foto: BoBo
Broken Piano
Na plošči je 16 skladb - nekatere so odigrane samo na strune in elemente v notranjosti klavirja, druge na tipke klavirja, tretje pa prinašajo rekonstrukcijo in ponovno konstrukcijo zvoka klavirja s pomočjo sodobne tehnologije. Foto: gregor-strnisa.com

"Klavirja nihče več ne uporablja, nihče se ne spomni, kdaj in od kod je prišel na Radio Slovenija, kakšna je bila njegova življenjska pot, ko je okoli leta 1930 zapustil tovarno Bösendorfer na Dunaju v Avstriji," piše o klavirju, s katerim je leta 2011 prišel po naključju v stik. "V zadnjem letu so se o klavirju pojavila presenetljiva dejstva o datumu proizvodnje, njegovem kupcu kakor tudi neverjetni življenjski poti - usodi klavirja."

Na plošči najdemo 16 skladb; prva, Vienna Waltz 1937, poustvarja nostalgično občutje časa, ko je klavir tega leta zapustil Dunaj, druga skladba, Radio Slo 2011, je prva skladba, ki jo je Strniša posnel na ta klavir, skladba Trans pa je transformacija materiala skladbe Radio Slo 2011. Vse skladbe, razen vokalov in basklarineta v skladbi Disko, so izvorno ustvarjene s klavirjem, pri čemer so nekatere odigrane samo na strune in elemente v notranjosti klavirja, druge na tipke klavirja, tretje pa prinašajo rekonstrukcijo in ponovno konstrukcijo zvoka klavirja s pomočjo sodobne tehnologije.

V družbi poezije
Svojo glasbo je prepletel s poezijo v Berlinu delujočega švicarskega pesnika Armina Senserja in slovenske pesnice Barbare Korun, pri projektu pa so sodelovali tudi pevka Zvezdana Novaković, inštrumentalist na gramofonu DJ SSF in Matija Strniša z basklarinetom. Projekt bo izšel tudi v digitalni obliki, dostopni prek ponudnikov Apple iTunes, Spotify, Amazon, Google Play, BandCamp, Apple Music in drugih.

Gregor Strniša je leta 1986 diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, odtlej pa deluje kot samostojni umetnik. Napisal je glasbo za več kot 60 gledaliških predstav. Sodeloval je s priznanimi režiserji in režiserkami, med drugim z Miletom Korunom, Janezom Pipanom, Barbaro Hieng, Vitom Tauferjem, Dušanom Mlakarjem, Miranom Herzogom, Jašo Jamnikom, Bojanom Jablanovcem in Matjažem Bergerjem. Več kot 100 skladb je napisal za leta 1993 ustanovljeni godalni trio All Capone Štrajh Trio, s katerim je sicer posnel pet samostojnih plošč.

Sodeluje tudi z RTV Slovenija, za katero je ustvaril niz glasbeno-izobraževalnih oddaj Glasbena šola šala, zanj pa prejel gong ustvarjalnost časopisne hiše Delo. Z RTV Slovenija sodeluje tudi pri ustvarjanju glasbe za radijske igre. Med njegovimi komornimi operami pa velja omeniti Mnemosyne, ki je na 37. tednu slovenske drame v Kranju leta 2007 prejela Šeligovo nagrado strokovne žirije in tudi nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala.