Stanovski kolegi so Štuhecu najvišje priznanje društva podelili za obsežen in zaokrožen opus, ki sega na najrazličnejša ustvarjalna področja. Foto: DSS/Aleksij Valentinčič
Stanovski kolegi so Štuhecu najvišje priznanje društva podelili za obsežen in zaokrožen opus, ki sega na najrazličnejša ustvarjalna področja. Foto: DSS/Aleksij Valentinčič
Slovesno podelitev sta z izvedbo Štuhečeve skladbe Serenade triste za violino in kitaro iz leta 1955 obogatila violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak. Foto: DSS/Aleksij Valentinčič

Opus Igorja Štuheca, rojenega leta 1932 v Kremberku v Slovenskih goricah, obsega dela za soliste, komorne zasedbe in ansamble ter zborovska, vokalno-instrumentalna in simfonična dela, skladatelj pa se ukvarja tudi z elektronsko glasbo. V svojem ustvarjanju je nenehno iskal svojo lastno izraženo potenco v zanj značilnem slogu subjektivne izpovednosti.

"Kot tak pogosto zavrača pretirano ponavljajoče že znano v prostoru in času, ne glede na slog ali obliko. Svojo nagnjenost do sodobnih glasbenih tokov in iskanje novih kompozicijskih rešitev izkazuje vse od mladostnih do današnjih del," je izbiro nagrajenca utemeljil predsednik komisije za nagrade in priznanja DSS-ja Tomaž Habe.

Najpomembnejši del njegovega ustvarjanja so simfonična dela: Entuziazmi, Sinfonietta, Determinirano - Nedeterminirano, Poesis za orkester, Simfonija, simfonična pesnitev Od Drave do Mure in suita Iz domačega perivoja. Številne so skladbe za različne komorne sestave. Med njimi izstopajo dela za rog, klarinet in flavto, v zadnjem obdobju pa predvsem dela za različna trobila, trobento, pozavno in trobilni trio. Mesto med komornimi deli vedno najdejo tudi godala.

V njegovem opusu ima pomembno mesto tudi človeški glas, bodisi v samospevih, kantati in Jalovi setvi, ki v revidirani različici iz leta 2010 še ni bila izvedena, ali pa v številnih zborih na besedila slovenskih pesnikov, med drugim Murna, Ketteja, Kosovela, Kocbeka, Zajca in Župančiča. Številni zbori so obdelave ljudskih motivov predvsem iz okolja njegovih otroških let. Del svoje ustvarjalnosti je namenil tudi mladim, tako v klavirskih in violinskih skladbah kot v otroških in mladinskih zborih ter v skladbicah za različne instrumentalne sestave, je še zapisal Habe.

Kot je v zahvalnem nagovoru dejal Štuhec, se s "skladateljevanjem ukvarja že več kot 60 let, ki so bila enkrat na temni, enkrat na svetli strani meseca", v svojem ustvarjanju pa je prešel skozi različne sloge, od nove romantike do sodobnih stilov.