Polo z originalnim notnim zapisom je muzej leta 1949 kupil v okviru večje zbirke dokumentov. Foto: Reuters
Polo z originalnim notnim zapisom je muzej leta 1949 kupil v okviru večje zbirke dokumentov. Foto: Reuters
Lukas Vendl
Lukas Vendl je štiriminutno kantato v torek uglasbil na čembalu. Foto: Reuters

V torek so prvič po 200 letih izvedli pred kratkim odkrito kantato avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta in italijanskega skladatelja in dirigenta Antonia Salierija. Dve stoletji izgubljena kantata intenzivni odnos med klasičnima mojstroma postavlja v novo luč.

Nemški muzikolog in skladatelj Timo Jouko Herrmann je novembra lani v praškem glasbenem muzeju odkril kantato Na Ofelijino okrevanje (Per la ricuperata di Offelia). Po podrobni analizi jo je pripisal Mozartu in Salieriju, po njegovih besedah pa delo iz leta 1785 predstavlja ključ do razumevanja odnosa med skladateljema. Njun odnos označuje za kolegialnega in ne rivalskega, kot je veljalo do zdaj. Dodal je, da je omenjena kantata tudi edino skupno Mozartovo in Salierijevo delo.

Po besedah glasbenika Lukasa Vendla je del kantate, ki jo je ustvaril Mozart, bolj dramatičen, Salierijev del pa v izvedbo prinaša liričnost. Vendl je štiriminutno kantato v torek uglasbil na čembalu.

Kdo je bila resnična Ofelija?
Pri ustvarjanju kantate Per la ricuperata di Offelia je sodeloval še en umetnik, takrat neznani glasbenik Cornetti. Kantata spremlja tudi libreto italijanskega pesnika Lorenza Da Ponteja, ki je posvečen angleški sopranistki Nancy Storace. Kantata je namreč nastala, da bi jo Nancy, ki je okrevala po krajši izgubi glasu, lahko zapela ob svoji vrnitvi na oder.

Zgodovinski trač, ki ga je filmska industrija napihnila
Glasbeno odkritje je zanimivo tudi zato, ker legenda pravi, da je imel Salieri prste pri Mozartovi smrti. Zastrupil naj bi ga iz ljubosumja, češ da ni prenesel njegove nadarjenosti.

Legenda se je prvič pojavila v Puškinovi drami Mozart in Salieri, leta 1984 pa še v filmu Amadeus, o katerem nekateri zgodovinarji menijo, da Salierijevo rivalstvo z Mozartom preveč karikira. Film je bil posnet v češki prestolnici, kjer je Mozart nekaj časa tudi živel.

V Pragi so leta 1787 gostili premiero Mozartove opere Don Juan, ki je na Dunaju doživela mlačen sprejem. Leta 1791 pa je v Pragi debitiral z opero Titus. Letošnje leto označuje 260. obletnico Mozartovega rojstva in 225-letnico njegove smrti.