Leta 1756 v Salzburgu rojeni skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart je Rekviem ustvaril po naročilu. Z željo, da zloži mašo za umrle, je v poletnih mesecih leta 1791 k njemu prišel v črno oblečen in zamaskiran moški. Mozart, ki je bil globoko v dolgovih in šibkega zdravja, je sprva nameraval skrivnostneževo naročilo zavrniti, vendar je nato vendarle privolil zaradi izdatnosti ponujene vsote.

Načrtovana polastitev Mozartovega dela
Pozneje je bilo razkrito, da je naročilo maše za umrle v spomin na prezgodaj umrlo ženo prišlo od grofa Walsegg-Stuppacha. Zaradi grofovega načrta, da se sam podpiše pod skladateljevo stvaritev, je želel, da bi njegovo naročilo ostalo anonimno.

Mozart se je takoj lotil skladanja, ustvarjal je celo na smrtni postelji. Ne le to, skladatelj je bil prepričan, da piše pogrebno mašo zase. Istočasno je skladal tudi operi Čarobna piščal in Titus, zaradi česar mu Rekviema ni uspelo dokončati. Umrl je namreč na začetku decembra 1791, star zgolj 35 let. Pokopali so ga na pokopališču St. Marx, zgodovinski viri pa pričajo, da se je pogreba udeležila manj kot deseterica ljudi.

Nikoli najdeni posmrtni ostanki
Ker je umrl kot revež, so ga pokopali v skupnem grobu in tako tudi niso nikoli našli njegovih posmrtnih ostankov. Mozartov Rekviem je pozneje dokončal njegov učenec in pomočnik Franz Xaver Süssmayr (1766-1803), prvikrat pa so ga izvedli na Dunaju leta 1793.

Knjižnica razodeva svojo zakladnico znanja
Od leta 1938 ta dragoceni rokopis hrani Avstrijska narodna knjižnica, ki ga zdaj postavlja na ogled na posebni razstavi, organizirani v razkošni dvorani Prunksaal v sklopu razstav, naslovljenem Zakladnica znanja. "Tukaj bodo na ogled eksponati, ki jih boste mogoče lahko videli le enkrat v življenju," je dejala Johanna Rachinger, generalna direktorica knjižnice, ki letos praznuje 650. obletnico ustanovitve.