Pri Zaresu menijo, da je naslov prispevka zavajujoč in nejasen, vsebina pa po naši oceni zahteva nekaj dodatnih pojasnil. Foto: MMC RTV SLO
Pri Zaresu menijo, da je naslov prispevka zavajujoč in nejasen, vsebina pa po naši oceni zahteva nekaj dodatnih pojasnil. Foto: MMC RTV SLO
Poslanci SDS-a so novembra vložili predlog dopolnitve Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, po katerem bi bilo izvajanje avtorskih del amaterskih društev oziroma skupin s področja umetnosti in književnosti prosto pod dvema pogojema. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel

Zaradi nejasnosti, navedenih v prispevku, objavljenem na spletnem portalu MMC z naslovom "Koalicija stopila v bran SAZAS-u", bi želeli skladno z 42. členom Zakona o medijih uveljaviti pravico do odgovora na objavljeno informacijo.

V poslanski skupini Zares menimo, da je naslov prispevka zavajujoč in nejasen, vsebina pa po naši oceni terja nekaj dodatnih pojasnil. Z željo po celostni ureditvi zakonodaje s področja avtorskih pravic je poslanec PS Zares Tadej Slapnik na 12. redni seji Državnega zbora v predstavitvi stališča poslanske skupine Zares predstavil problematiko in predvsem naše zavzemanje za transparentno delovanje kolektivnih organizacij in ureditev nadzora nad njimi.

Predlog poslanske skupine SDS, ki je prav tako omenjen tudi v zgoraj omenjenem prispevku, je dobronameren parcialni ukrep, ki pa po mnenju pristojnih institucij ni v skladu z direktivami EU in zato ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Poudarjamo, da Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah že sedaj omogoča kolektivnim organizacijam in reprezentativnim združenjem uporabnikov sklenitev skupnega sporazuma v katerem med drugim lahko določijo tarifo za uporabo avtorskih del (višino in način izračunavanja avtorskega honorarja), pogoje uporabe avtorskih del glede na različne okoliščine uporabe ter okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti. Kolektivne organizacije (npr. SAZAS) bi torej na podlagi veljavnega ZASP v primeru kulturnih društev pri določitvi tarife moglo in moralo upoštevati okoliščine uporabe glasbenih avtorskih del (npr. neprofitni značaj, namen kulturnih društev) in na njihovi podlagi tarife znižalo ali pa kulturna društva plačila avtorskih honorarjev oprostilo.

Hkrati želimo izpostaviti, da zakon (ZASP) ne ureja notranje ureditve Združenja SAZAS (torej parlament ne more posegati v njihova notranja razmerja), ampak zgolj v grobem opredeljuje delovanje kolektivnih organizacij. Prav tako spretnega izogibanja predpisom ne obravnava parlament (lahko pa na to opozori in v PS Zares smo v predstavitvi stališča na problematiko načina (ne)delovanja zelo jasno opozorili - prilagamo kopijo magnetograma), ampak zato pristojne institucije.

V mandatu 2004-2008 se je ZASP pogosto dopolnjeval in spreminjal. Predvidevamo, da poslanska skupina SDS pozna bistvene spremembe in je bila vnaprej seznanjena s posledicami spremembe zakonodaje. Ko se je v prejšnjem mandatu spremenil 160. člen ZASPA (l. 2006), ki govori o nadzoru članov, je navidezno majhna besedna sprememba iz deset članov (pred spremembo) v desetino članov (po spremembi) omogočila netransparentnost delovanja.

Zato menimo, da so predlagane dobronamerne spremembe SDS zgolj populistična gesta, saj bi omenjene rešitve, če bi jih želeli, lahko uveljavljali že s spremembo zakona iz leta 2006, ko so bili vodilna stranka koalicije.