Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.3 od 6 glasov Ocenite to novico!
Slovenska filharmonija
Vlada je sprejela spremembe sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija, s katerim med drugim vzpostavlja možnost sodelovanja zaposlenih v postopku imenovanja in razrešitve pomočnika direktorja za vodenje umetniško-strokovnega dela za področje orkestra oziroma zbora. Foto: BoBo
       Sprašujem se, kje je tu famozno samoupravljanje. Na strani orkestra vsekakor ne, pač pa tam, kjer je v pretekli socialistični praksi že bilo - pri politikih in seveda direktorjih.       
 Marina Kopše
Slovenska filharmonija
Zaposleni v orkestru so v grobem zadovoljni s spremembami sklepa o ustanovitvi SF-ja, so pa ravno v točki "podajanja mnenja" zaskrbljeni, ker njihovo mnenje ni obvezujoče. Foto: BoBo
       Dobro delo šefa dirigenta, zasnovano na obojestranskem sodelovanju in kakovostni komunikaciji, je pomembno za obe strani in ne vidimo nevarnosti, da bi ukrep negativno vplival na avtonomijo vodenja in strokovnega dela v javnih zavodih.       
 Ministrstvo za kulturo

Dodaj v

Orkester SF-ja ne vidi "usodnih sprememb" v novem ustanovitvenem aktu

Ta teden bodo odločali o ponovni stavki
13. marec 2017 ob 16:39
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Ob pozivu Kolegija direktorjev slovenskih gledališč k preklicu sprememb ustanovitvenega akta Slovenske filharmonije glede sodelovanja zaposlenih pri imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja za vodenja orkestra oziroma zbora v orkestru SF-ja menijo, da sklep ni prinesel nobene usodne spremembe.

Spremenjeni sklep o ustanovitvi SF-ja v členu, ki vzpostavlja možnost sodelovanja zaposlenih pri imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela za področje orkestra oz. zbora, določa, da mora pred imenovanjem in razrešitvijo le-tega direktor pridobiti mnenje orkestra oziroma zbora.

"Predlagani ukrep lahko dokončno odpravi avtonomijo vodenja in strokovnega dela v javnih zavodih, obenem pa si zlahka zamišljamo, da bodo zaposleni v primeru nezadovoljstva na podlagi tega primera ob napornejših ustvarjalnih procesih upravičeno pričakovali podoben razplet in povzročali turbulence v vodstvenih konstelacijah," so v pozivu ministru za kulturo Tonetu Peršaku zapisali v kolegiju direktorjev gledališč.

Želijo obvezujoče mnenje pri izbiri šefa dirigenta
Kot je vodja stavkovnega odbora SF-ja Marina Kopše zapisala za STA, so zaposleni v orkestru v grobem zadovoljni s spremembami sklepa o ustanovitvi SF-ja, so pa ravno pri točki "podajanja mnenja" zaskrbljeni, ker njihovo mnenje ni obvezujoče. "V bistvu je orkester glede mnenja bolj ali manj tam, kjer je bil. Skratka, sklep v tem členu ni prinesel nobene usodne spremembe. Eni in drugi strani zgolj določa potek postopka."

Po njenem prepričanju bi bilo smotrno obvezujoče mnenje ali soglasje orkestra pri odločanju o šefu dirigentu. "Zlasti če upoštevamo možnost umetniškega vodje in šefa dirigenta v eni osebi, kar sklep tudi predvideva. V takšnem primeru je pomislek toliko bolj umesten, ker je šef dirigent neločljivo udeležen pri skupni ustvarjalni praksi, od katere je odvisno vse – od uspeha orkestra in dirigenta do zadovoljstva poslušalcev," je zapisala.

Direktorji gledališč v spremembi, po kateri naj bi zaposleni sodelovali pri izbiri pomočnikov direktorja za umetniške zadeve, prepoznavajo "najslabše prvine samoupravljanja".

"Sprašujem se, kje je tu famozno samoupravljanje. Na strani orkestra vsekakor ne, pač pa tam, kjer je v pretekli socialistični praksi že bilo – pri politikih in seveda direktorjih. Tako je še dandanes, le tolmači se drugače. V resnici gre za politične provokacije, ki jim filharmoniki ne bomo nasedli. Naj okostnjaka samoupravljanja glodajo drugi," je v odzivu na poziv kolegija še zapisala Marina Kopše.

Ob tem je dodala: "Zanimivo, da je že sama možnost podajanja mnenja tako zelo vznemirila Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, čeprav tudi ta kolegij v resnici le podaja svoje mnenje."

Vlada je spremembe sklepa o ustanovitvi javnega zavoda SF-ja sprejela v sredo. S spremembami razširja tudi članstvo v svetu javnega zavoda s petih na šest članov.

Orkester SF-ja, ki ne želi več sodelovati s šefom dirigentom Urošem Lajovcem, bo ta teden glasoval o ponovni stavki.

Ministrstvo: Upoštevati je treba interese obeh strani
Z ministrstva za kulturo so sporočili, da so dolžni prispevati k stabilnosti delovanja javnih zavodov, zato tudi spremembo sklepa o ustanovitvi javnega zavoda SF razumejo v tej luči.

Kot so spomnili, je spremenjeni sklep o ustanovitvi javnega zavoda SF med drugim dopolnjen v delu, ki se nanaša na imenovanje pomočnika za vodenje umetniško strokovnega dela za področje orkestra oz. zbora, in sicer direktorju nalaga dolžnost, da pred izbiro šefa dirigenta oz. zborovodje pridobi mnenje orkestra oz. zbora. Kot poudarjajo, mnenje orkestra oz. zbora za direktorja ni zavezujoče.

Na ministrstvu menijo, da mora biti iskanje skupnih rešitev v interesu tako direktorja kot zaposlenih. Pri delu umetniškega vodje oz. šefa dirigenta s koncertnim orkestrom v primerjavi z nalogami umetniškega vodje na področju gledališča gre za določene področne specifike, zato postopek imenovanja umetniškega vodje ali šefa dirigenta koncertnega orkestra ali komornega zbora razumejo kot pomembno in odgovorno nalogo vodstva, od katere je veliki meri odvisna skrb za umetniško rast ansamblov.

"Dobro delo šefa dirigenta, zasnovano na obojestranskem sodelovanju in kakovostni komunikaciji, je pomembno za obe strani in ne vidimo nevarnosti, da bi ukrep negativno vplival na avtonomijo vodenja in strokovnega dela v javnih zavodih," so zapisali na ministrstvu. Dodali so: "Nasprotno, menimo, da sta obojestransko sodelovanje in komunikacija, v tako pomembni zadevi, kot je izbira šefa dirigenta, ključna dejavnika za kakovostno delovanje Slovenske filharmonije".

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
dbitls
# 13.03.2017 ob 18:01
stoychi, Dunajski filharmoniki so organizirani kot društvo, se pravi, sami si prislužijo denar, zato tudi sami odločajo o vodstvu. Slovenski filharmoni so plačani iz javnega, proračunskega denarja, zato so muzikanti v naši filharmoniji le javni uslužbenci. Tudi generalnega direktorja policije ne izbirajo policaji, a ne ....
aznavur
# 13.03.2017 ob 17:22
Dobrega dela šefa dirigenta ne more zagotoviti noben dekret in nobeno soglasje.
Aeda
# 14.03.2017 ob 13:17
@aznavour, ne vem, kje vi vidite kakšno primerjavo - v mojem komentarju je NI. Primerjava bi bila izvedljiva šele, ko bi pridobili podatke o vplivu na izbiro šefov-dirigentov iz omenjenih (in po možnosti še drugih) orkestrov.
mala riba
# 14.03.2017 ob 08:34
Vsak član "dunajskih simfonikov" je javni uslužbenec, vsi so zaposleni v državni! operi!!!
aznavur
# 13.03.2017 ob 18:06
Člani Dunajskih simfonikov niso javni uslužbenci in nimajo zagotovljene plače ne glede na količino in kakovost dela kot v SF. Naj ustanovijo privatni orkester, ki bo sam skrbel za financiranje, pa naj potem izbirajo kogar želijo.
prim00z
# 13.03.2017 ob 17:38
Dirigenti in direktorji se menjajo, orkester ostaja.

Načeloma že, vendar ima vsak svoje zahteve in v orkestru disciplina in sedežni red nista malenkost...
stoychi
# 13.03.2017 ob 17:31
če dunajski simfoniki odločajo o tem kdo bo dirigiral in igral v orkestru
ne vem zakaj ne bi o tem odločali tudi ljubljanski simfoniki.
Dirigent, ki žali člane orkestra nima kaj iskati za dirigentskim pultom.
Direktor, ki ne posluša orkestra in ne sledi njihovim navodilom prav tako nima kaj iskati na direktorskem položaju.
Dirigenti in direktorji se menjajo, orkester ostaja.
aznavur
# 14.03.2017 ob 14:44
@Aeda
Omenili ste dva konkretna orkestra, ki imata povsem drugačen pravni status in tudi osebno odgovornost zaposlenih, zato sta v organizacijskem pogledu s SF povsem neprimerljiva. Primerjamo lahko le primerljivo, torej le orkestre z enakim pravnim statusom, kot ga ima SF.
aznavur
# 14.03.2017 ob 10:45
@mala riba
@Aeda

Državna opera je del holdinga državnih gledališč, pravne osebe zasebnega prava, katere lastnik je država. Zaposleni niso javni uslužbenci, kot to niso ne v Berlinski, ne v Dunajski filharmoniji (ki je nekaj drugega kot Državna opera, čeprav so člani orkestra v operi zaposleni)... V Nemčiji so že desetletja nazaj opustili javnouslužbenski sistem za orkestre, ki res ni najbolj primeren, a pri nas, žal, za kulturo trenutno edini varen.
Vsekakor bi se kazalo najprej bolje informirati in šele potem izvajati primerjave!
Aeda
# 14.03.2017 ob 08:48
Kako je pa v Berlinski filharmoniji? Tam imjo člani orkestra svojo vlogo pri izbiri šefa-dirigenta...In drugi orkestri, recimo Munchenska filharmonija - njihov šef-dirigent je Valerij Gergijev...so bili kaj vprašani o njegovem izboru? V obeh omenjenih orkestrih igrata tudi slovenska glasbenika - ali ju ne bi kakšen novinar kaj povprašal?
Tao3
# 13.03.2017 ob 17:12
Ta Damjanovič je svojega denarja vreden ... še dobro, da ni dobil za vodit Ljubljane. Še kakšno malo večje parkirišče težko ...
abcabc
# 13.03.2017 ob 17:52
Najbolje bo, da v ustanovitni akt napišejo, da direktorja in šef dirigenta izbere sindikat.
Kazalo