Otvoritveni dogodek, baletna fikcija Ballet de la Merlaison, je nastala na podlagi resničnega kraljevskega obreda, lova na kosa – nedvomno velike zasebne zabave v ožjem kraljevem krogu, a tudi velike javne zabave ob Karnevalu. Vzporedno se izrisujeta dva cilja: mali oziroma osvojitev malega kosa ter veliki – osvojitev bodisi dvorjana ali plesnega mojstra, in oba sta enako pomembna: tako
Otvoritveni dogodek, baletna fikcija Ballet de la Merlaison, je nastala na podlagi resničnega kraljevskega obreda, lova na kosa – nedvomno velike zasebne zabave v ožjem kraljevem krogu, a tudi velike javne zabave ob Karnevalu. Vzporedno se izrisujeta dva cilja: mali oziroma osvojitev malega kosa ter veliki – osvojitev bodisi dvorjana ali plesnega mojstra, in oba sta enako pomembna: tako "veliki" lov oziroma ljubezenski lov ali lov kot miniaturna vojna vaja. Balet je ustvaril kralj Ludvik XIII. in ga l. 1635 na karnevalu v Chantillyju, kasneje tudi v Royamontu, zaplesal s svojimi tovariši. Foto: Seviqc Brežice / Didier Saulnier, L'Eclat des muses

Naš letošnji program nudi vsakemu vsaj malo zmrdljivemu sladokuscu kar nekaj napora, če se bo moral odločati, kateri koncert bi obiskal.

Svetilen so se leta 1989 zbrali zato, da bi ohranili staro rusko tradicijo cerkvenega in posvetnega petja. Obe vrsti petja sta zaznamovani s pomenom svete besede, kar dokazuje, da imata skupno izhodišče ter isto kulturno in glasbeno ozadje. Pesmi po navadi izvajajo a capella, včasih pa jih spremljajo stara ruska glasbila (gusli, hurdi gurdi, duduk in hatamba), kar jim daje nenavaden zvok. V litijski cerkvi Sv. Nikolaja jim lahko prisluhnete 21. julija ob 20.30. Foto: Seviqc Brežice / Elena Antipova

Ni toliko pomembno, ali je v našem povprečno velikem koncertnem prostoru le okrog sto sedežev, v Evropi pa že povprečen obisk koncerta stare glasbe presega dvesto obiskovalcev. Pomembno je, kako so navdušeni vrhunski umetniki, ki jim na primer neke male Hrastovlje pomenijo nekaj, kar bodo zelo dolgo pomnili in o tem veliko pripovedovali mnogokje in se jih spominjali kot enega najlepših doživetij svoje kariere. Tu je strahovita moč promocije, česar se mnogo premalo zavedamo.

Auser Musici je ansambel iz Pise, ki na zgodovinskih glasbilih interpretira staro glasbo z območja italijanske Toskane. Leta 2010 so za svoj posnetek koncertov za flavto neapeljskih skladateljev prejeli nagrado Editor's Choice pri reviji International Record Review. Na gradu Turjak bodo igrali 1. septembra ob 20.30. Foto: Seviqc Brežice / Fabio Muzziù
Avstrijski Orchester Purpur - 8. septembra ga bo gostil grand Hotel Rogaška v Rogaški Slatini - bo morda komu ostal v spominu še kako drugače kot glasbeno. Na sliki je tenorist David Tricou. Foto: Seviqc Brežice
Flamski vokalno-instrumentalni ansambel Zefiro Torna oživlja evropsko kulturno dediščino srednjega veka, renesanse in baroka na prav poseben način. To se izraža v izboru avtentičnih glasbil in v zgodovinskih tehnikah petja, igranja in improvizacije, ki temeljijo na raziskavah. Foto: Seviqc Brežice / Lieven Dirckx
Klemen Ramovš o Festivalu Brežice

"Ampak prav v tem je ta igra. Če želite maso, pojdite v Stožice, Planico ali na rock koncert, mi pa smo s tako programsko politiko povzdignili v svetovno slavo ne le Viteško dvorano Brežic ampak tudi vso našo deželo kot sijajno vsestransko blagodejno destinacijo," je prepričan Klemen Ramovš. In ne le on: Seviqc Brežice si je v poldrugem desetletju svojega obstoja utrdil sloves najuglednejšega festivala stare glasbe in pustil sledi tako v slovenski kot tudi v evropski kulturi.

Letošnji festivalski program je zaradi vseprisotne krize prepolovljen: če je bilo v najboljših letih občinstvu na voljo tudi 44 koncertov v krajih od zahodne do vzhodne Slovenije, se je lani njihovo število že skrčilo na 30, letos pa se bo v dneh od 22. junija do 7. septembra zvrstilo le še 20 koncertov. A čeprav se je koncertom odreklo precej lokalnih skupnosti, organizatorji še kar vztrajajo. Poleg slovenskih ansamblov bodo letos nastopili še umetniki iz Francije, Španije, Madžarske, Italije in Avstrije. Eden izmed vrhuncev dogajanja bo že kar nocojšnji otvoritveni nastop francoskega instrumentalnega sestava s plesno spremljavo L'Eclat des Muses; skupaj bodo vdihnili življenje v ravno letos temeljito prenovljeno Viteško dvorano brežiškega gradu. Prenosu koncerta lahko prisluhnete tudi na 3. programu Radia Slovenija - programu ARS.

Ramovš se s staro glasbo ukvarja že tri desetletja. Leta 1982 je začel organizirati tovrstne koncerte v Radovljici in pred 16 leti nadaljeval v Brežicah. O vrhuncih letošnjega festivala, o "prijazni energiji starodavnih prostorov" in o tem, da masa obiskovalcev le ni nujno merilo kakovosti prireditve, pa več v nadaljevanju.

Letošnji koncerti se bodo odvijali v prenovljeni Viteški dvorani brežiškega gradu. Gotovo pri koncertih stare glasbe igra pomembno vlogo tudi prizorišče?

Prizorišče je izjemno pomembno. Za umetnika je koncertni prostor na neki način tudi vedno del instrumenta. Vendar ne le akustično, ko mora umetnik prostor zavibrirati do zadnjega vlakna. Vsak prostor nudi tudi neko vzdušje in prijazne energije je v prostorih, ki bivajo z nami že stoletja, bistveno več. Pa tudi našo publiko prostori kulturne dediščine vedno znova vznemirjajo. V Viteški dvorani v brežiškem gradu imamo otvoritveni koncert, potem sledi še dvajset koncertov, letošnji festival izvajamo na 20 historičnih lokacijah v 14 slovenskih občinah.

Po kakšnem "ključu" ste izbrali druga prizorišča po Sloveniji?
Predvsem glede na to, koliko podpore najdemo v posameznem okolju. Kakšno je sofinanciranje občine in sponzorjev. Vesel bom, če bomo z resornim ministrstvom v prihodnjih letih več naredili glede tega, da bi lahko sledili nacionalnemu interesu, da najdemo možnosti, da v naš program vključujemo tudi prostore v okoljih, kjer najdemo manj razumevanja, da nismo zgolj na nekem finančnem trgu. Je pa spet lepo opazovati, koliko posameznim okoljem naš program pomeni in kako zelo so se nekatera pripravljena potruditi, da s skupnimi močmi zagotovimo dovolj sredstev za izvedbo tega tudi finančno zahtevnega programa.

Katere so tiste značilnosti, ki jih mora dvorana, v kateri bo koncert stare glasbe, imeti?
Naši koncerti so izključno v prostorih slovenske kulturne dediščine. Kot sem že omenil, je tak koncert povsem drugačen, kot če bi bil v novogradnji, na drugi strani pa s tem Slovenijo bistveno uspešnejše predstavljamo na svetovnem kulturnem, turističnem in državniškem zemljevidu. Ni zgolj naključje, da je na naših pogovorih v Parizu visoki predstavnik francoskega ministrstva za kulturo in komunikacije to še posebej izpostavil kot enkraten koncept. Ob tem gotovo ne gre spregledati tudi, da naši koncerti prinašajo v lokalna okolja umetnost svetovnih glasbenih centrov, večajo lokalno samozavest in občutno prispevajo k decentralizaciji slovenske kulture. Skratka dovolj argumentov, da lahko najdemo s predstavniki lokalnih skupnosti en velik in pomemben skupen interes.

Nam lahko poveste kaj več o dogodku, ki bo festival odprl?
Dvorne dame in gospoda prihajajo slavit Karneval: najljubši kraljevi podaniki in plesni mojstri radostno plešejo nenavaden kraljevi balet, na čelu katerega pleše sam kralj in se preobraža v različne vloge. Zakriti moški nastopajo v ženskih vlogah ter v svojih smešnih interpretacijah prikazujejo zdaj lovce, zdaj njihov plen. Vse to pod taktirko glavnega mojstra glasbe in koreografije – kralja. S podrobnim študijem instrumentacije in ornamentike je glasbenik in skladatelj Patrick Blanc oživil to glasbeno doživetje iz časa Ludvika XIII. Koreografinja in režiserka Christine Bayle se v izvajanju kraljeve glasbe giblje od blagega do vzvišenega stila, pa tja do burleske.

Balet Kosolova (Ballet de la Merlaison) je lahkotno delo, ki se ga od Ludvika XIII., kralja umetnika, znanega po melanholičnosti, dotlej ni pričakovalo. Skladatelj, kralj Ludvik XIII., si je dovolil ustvariti balet na temo malega lova, lova na kose, na katerega spominja beseda Kosolov (Merlaison), ki si jo je kralj ob neki priliki izmislil. Kralj je tako ustvaril balet in ga leta 1635 na karnevalu v Chantillyju, pozneje tudi v Royamontu, zaplesal s svojimi tovariši.

Delo, ki temelji na obsežnih študijah, znova uprizarja partituro Ludvika XIII., ki jo je s svojo orkestracijo in ornamentiranjem obnovil in "uročil" Patrick Blanc, umetnica Christine Bayle pa je odkrila družabne plese, ki jih nismo videli vse od začetka XVII. stoletja, in prepisala vse izginule baletne koreografije. Lotila se je izvirnih vlog, se z ekipo iz Éclat des Muses podala v uprizarjanje in z izvorno upodobitvijo oživila staro zasnovo poetičnega in aktualnega poteka Baleta Kosolova.

Katere izmed dogodkov, ki se bodo zvrstili v okviru festivala, bi izpostavili in zakaj?
Naš letošnji program nudi vsakemu vsaj malo zmrdljivemu sladokuscu kar nekaj napora, če se bo moral odločati, kateri koncert bi obiskal. Vsak bo enkratno doživetje, od srednjega veka do Chopina, od dvora do sakralne umetnosti in meščanske hiše, pa skozi mnogo evropskih dežel in stilov. Včasih se tudi sam sprašujem, kakšen smisel ima, da tako velike napore vložimo v koncert, ki ga potem sliši le nekaj deset ljudi, ko v teh malih biserih slovenske kulture, nekako neprimerljivih z velikimi in bleščečimi dvorci svetovnih kultur, postavljamo tako vrhunski program. Ampak prav v tem je ta igra. Če želite maso, pojdite v Stožice, Planico ali na rock koncert, mi pa smo s tako programsko politiko povzdignili v svetovno slavo ne le Viteško dvorano Brežic ampak tudi vso našo deželo kot sijajno vsestransko blagodejno destinacijo. Ni toliko pomembno, ali je v našem povprečno velikem koncertnem prostoru le okrog sto sedežev, v Evropi pa že povprečen obisk koncerta stare glasbe presega dvesto obiskovalcev. Pomembno je, kako so navdušeni vrhunski umetniki, ki jim na primer neke male Hrastovlje pomenijo nekaj, kar bodo zelo dolgo pomnili in o tem veliko pripovedovali mnogokje in se jih spominjali kot enega najlepših doživetij svoje kariere. Tu je strahovita moč promocije, česar se mnogo premalo zavedamo.

Festival se konča 1. septembra, a tudi po tem datumu se bo dogajalo še marsikaj zanimivega ...
Da, na gradu Turjak, z mladostno opero Alessandra Scarlattija, očeta napolitanske opere, s sijajno produkcijsko skupino iz italijanske Pise in s programom, kjer kot koproducenti nastopamo v zelo ugledni združbi festivalov. To je nekako zaključni koncert našega letošnjega festivala, ampak potem so še trije dogodki.

Že dan kasneje bo v kapeli škofjeloškega gradu zaključni koncert Musica Locopolitana & Project Purpur European Sound Interchange, ki je sofinanciran iz programa Kultura Evropske Komisije. Slab teden kasneje, v soboto, 8. 9. 2012, Haydnova opera Armida z Orkestrom Purpur in solisti v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška v Rogaški Slatini, kar je prav tako program, sofinanciran s strani Evropske Komisije, in potem za zaključek še delikatesa: koncert lavreatov mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan v kategoriji historični klavir na ptujskem gradu z originalnim Wittenzovim klavirjem iz ptujske zbirke instrumentov. Vse skupaj močan impulz za leto 2013, kjer je na programu že kar nekaj narejenega.

Naš letošnji program nudi vsakemu vsaj malo zmrdljivemu sladokuscu kar nekaj napora, če se bo moral odločati, kateri koncert bi obiskal.

Ni toliko pomembno, ali je v našem povprečno velikem koncertnem prostoru le okrog sto sedežev, v Evropi pa že povprečen obisk koncerta stare glasbe presega dvesto obiskovalcev. Pomembno je, kako so navdušeni vrhunski umetniki, ki jim na primer neke male Hrastovlje pomenijo nekaj, kar bodo zelo dolgo pomnili in o tem veliko pripovedovali mnogokje in se jih spominjali kot enega najlepših doživetij svoje kariere. Tu je strahovita moč promocije, česar se mnogo premalo zavedamo.

Klemen Ramovš o Festivalu Brežice