Jubilej Opere Narodnega gledališča v Ljubljani bo zaznamovalo več glasbeno-scenskih stvaritev. Eden takšnih je baletni triptih Balet 100, v katerega so v SNG Opera in balet Ljubljana združili dela štirih pomembnih koreografskih osebnosti slovenske baletne preteklosti - Pie in Pina Mlakarja, Vlasta Dedovića in Milka Šparembleka. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Jubilej Opere Narodnega gledališča v Ljubljani bo zaznamovalo več glasbeno-scenskih stvaritev. Eden takšnih je baletni triptih Balet 100, v katerega so v SNG Opera in balet Ljubljana združili dela štirih pomembnih koreografskih osebnosti slovenske baletne preteklosti - Pie in Pina Mlakarja, Vlasta Dedovića in Milka Šparembleka. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
SNG Opera in balet Ljubljana
Slovenske glasbene dneve spremlja tudi muzikološki simpozij, na katerem bodo največji domači in tuji strokovnjaki razpravljali o vlogi nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju. Foto: BoBo
Balet 100
Glasbeni del festivala bo ob stoletnici delovanja Opere v Ljubljani zaznamovalo več glasbeno-scenskih stvaritev. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Teden dni praznika slovenske glasbe bo prinesel številne izvedbe domačih del, koncerti bodo soočili različne generacije skladateljev in nastopajočih. SNG Opera in balet Ljubljana se bo v festival in praznovanje lastnega jubileja vključila z baletnim triptihom Balet 100, v katerega so združili dela štirih pomembnih koreografskih osebnosti slovenske baletne preteklosti - Pie in Pina Mlakarja, Vlasta Dedovića in Milka Šparembleka.

Iz operne zgodovine bodo obudili enodejanko Iz komične opere Slavka Osterca, ki je pred 90 leti veljala za najnaprednejše delo slovenske operne produkcije, iz sodobne ustvarjalnosti pa bo v koncertni obliki premierno izvedena opera Antigona enega najplodovitejših opernih ustvarjalcev Tomaža Sveteta, nastala leta 2014.

Poklonili se bodo tudi soustanovitelju Milanu Stibilju ter češkemu dirigentu Vaclavu Talichu, ki je zaslužen za ustanovitev prve Slovenske filharmonije pred prvo vojno. V Unionski dvorani, v kateri je nastopala, mu bodo odkrili spominsko znamenje in odprli razstavo.

Z omenjenim simpozijem želijo preseči logiko vsakokratnega jubilejnega simpozijskega ukvarjanja z opero na Slovenskem ter se s pomočjo prispevkov nekaterih vodilnih domačih in tujih raziskovalcev s tega področja seznaniti tako z razlogi za najbolj aktualno operno problematiko doma in v tujini kot tudi z miselnimi tokovi in orientirji s področja opere v 20. in 21. stoletju na splošno.

Kot je v programski knjižici zapisal vodja simpozija Jernej Weiss, bodo v ospredju zanimanja referentov kulturna in repertoarna politika operne dejavnosti z različnimi monopoli, tabuji in ideologijami, institucionalna (ne)urejenost operne umetnosti in iz nje izhajajoče strategije vodenja oziroma upravljanja opernih hiš, kadrovsko in socialno ozračje, medijske reprezentacije opere, (ne)zanimanje občinstva in podobno. Posledično bo glasbeni del festivala zaznamovalo več glasbeno-scenskih stvaritev.

"Za slabo stanje kriva nekompetentna in neodgovorna kulturna politika"
Nekateri domači strokovnjaki bodo obravnavali aktualno stanje v slovenski operni (re)produkciji, dejanskih možnosti in izvajanja repertoarne politike v domačih opernih gledališčih, njihovih strategij in načinov vodenja ob trenutnih družbenoekonomskih razmerah. Po mnenju nekdanjega ravnatelja ljubljanske Opere Boruta Smrekarja je sedanje stanje na področju slovenske operne (po)ustvarjalnosti slabo, krivdo pripisuje predvsem "nekompetentni in neodgovorni kulturni politiki", ki je opero pred desetletji "pahnila v krizo in ji preprečuje, da bi se iz krize izkopala, kljub večkrat izkazani vitalnosti dejavnosti".

Po njegovem mnenju se zapostavljenost opere znotraj kulture najbolj kaže v financiranju, saj bi, če bi jo financirali tako kot dramska gledališča, morali pri sedanjem obsegu programa sredstva skoraj podvojiti. Ta primanjkljaj razume kot posledico napake v sistemu financiranja. "Če k temu prištejemo še vse bolj politično pogojeno izbiro gledaliških vodstev in dejstvo, da se na ministrstvu za kulturo ukvarjajo z opero povsem nekompetentni ljudje, stanje ne more biti drugačno," je prepričan Smrekar.

»Kljub nadarjeni mladi generaciji lahko v teh okoliščinah operna dejavnost le životari«
V opisanih okoliščinah lahko operna dejavnost le životari, kljub generaciji zelo nadarjenih mladih ljudi, "ki jih bomo izgubili, ker jim ne omogočimo eksistence in umetniškega razvoja", meni.

»Ne gre za zahteve trga, temveč pomanjkanje nacionalnega interesa«
Skladatelj Tomaž Svete je prepričan, da se pri sodobni operni produkciji prevelik pomen pripisuje zahtevam trga. Pri tem spominja na 30. leta prejšnjega stoletja, obdobje velike gospodarske krize, ko so na Slovenskem izvajali sodobna in v estetskem smislu za tisti čas radikalno usmerjena dela. Operne hiše se po njegovem mnenju pogosto preveč izgovarjajo na komercialni vidik, politične elite pa, ko gre za nacionalni interes, "tavajo v temi", zato ugotavlja pomanjkanje nacionalnega interesa in s tem tudi nacionalnega programa v kulturi. Nacionalni interes pa je, kot pravi Svete, "prisoten samo še v obliki neke mantre, ki vsakokratno vodstvo ene ali druge operne hiše spravlja v zadrego".