Prav Johnny Otis je zaslužen za zagon prav tako preminule pevke Ette James. Foto:
Prav Johnny Otis je zaslužen za zagon prav tako preminule pevke Ette James. Foto:

"Bil je eden največjih talentov ameriške glasbe in velik Američan," je po žalostni novici o Otisu povedal Tom Reed, ki še pravi, da je bil eden tistih ljudi, ki bi mu uspelo vse. Glasbenik, ki je po poročanju BBC-ja bolehal že nekaj let, se je podpisal pod skladbe, kot sta Willie and the Hand Jive in Every Beat of My Heart, uspešnica, ki so jo leta 1961 izvajali Gladys Knight and the Pips.
Johnny Otis, rojen kot John Veliotes v grško-ameriški družini, je odraščal v pretežno temnopolti soseski v Berkeleyju v Kaliforniji, ob poslušanju bluesa, gospela in svinga.
Leta 1945 je ustanovil svojo skupino in kmalu predstavil prvo uspešnico Harlem Nocturne. Vse bolj se je širil tudi njegov sloves izvrstnega bobnarja, vendar je bil r'n'b zvrst, ki ga je izstrelila v glasbeni vrh. Leta 1949 so vrhove lestvic osvajale njegove Double Crossing Blues, Mistrustin' Blues in Cupid's Boogie, a Otis je imel tudi izurjeno oko za odkrivanje svežih talentov, kot sta Jackie Wilson in tudi pravkar umrla Etta James. Prav slednji je leta 1955 napisal skladbo The Wallflower.
Najprej Otis, zatem še Clapton
Uspešnica Willie and the Hand Jive, ki jo je leta 1958 prepeval sam in je pozneje pritegnila tudi Erica Claptona, se je prodala v več kot 1,5 milijona izvodih. Otis, ki je deloval tudi kot radijski didžej, je bil zavzet borec za človekove pravice, o čemer se je leta 1968 razpisal tudi v knjigi Listen to the Lambs. Glasbenik je koncertiral še v sedemdesetih letih, leta 1994 pa je dobil svoje mesto v dvorani slavnih Rock and Rolla.