Festival so v šotoru na "starem placu" začeli portugalski improvizatorji Powertrio, večer pa se je nadaljeval z mednarodno zasedbo Jure Pukl High Interaction Group enega najprodornejših domačih saksofonistov in končal z nemško-britansko navezo Schlippenbach Trio, nastalo že davnega leta 1970 pod vodstvom enega najzaslužnejših za razmah evropskega "free džeza" ter svobodne improvizacije Alexandra von Schlippenbacha.

V petek ob 20.30 bo sledil nastop tria ene najboljših evropskih kontrabasistk Joëlle Léandre, za njo pa domači trio Lolita in trio Full Blast z enim najpomembnejših evropskih freedžezovskih saksofonistov Petrom Brötzmannom.

Zadnji dan, v soboto, pa se bodo za vrhunec predstavile štiri zasedbe, in sicer z začetkom ob 19. uri z ameriško Mike Reed's Loose Assembly, ki ji bo sledil švedski trio ESS, eden vrhov skandinavskega džeza. V drugi polovici večera pa bo italijanski Tiziano Tononi Quartet z mnogimi improvizacijskimi vložki preigraval zapuščino legendarnega trobentača Dona Cherryja, s prvim slovenskim nastopom pa bo festival sklenil francoski trio Push the Triangle.

V tem času pa bodo v Cerknem potekale še delavnici glasbene fotografije pod vodstvom Žige Koritnika in divje hrane Daria Corteseja. Prav tako bodo v petek odprli fotografsko razstavo "Džez u Cierknam", v soboto ob 16. uri pa bo Joëlle Léandre izvedla še solo nastop v glasbeni šoli.

Pustili dobro službo, zastavili hiše in šli novim izzivom naproti
O tem, kako je v Cerknem festival takega kova sploh nastal in kako poteka, pa smo povprašali glavnega organizatorja Boštjana Cveka. Vse se je torej začelo pred 13 leti, ko so trije partnerji zbrali skupaj 2.500 evrov in se lotili Bara Pr'Gabrijelu. Kot je dejal, so predtem imeli dobre službe v Eti Cerkno, a so se po 10 letih odločili iti novim izzivom naproti.

Za to pa ni bilo potrebno le veliko volje in energije, saj je odločitev s seboj prinašala tudi visoko tveganje z veliko neprespanimi nočmi. Vzeti so namreč morali 75.000 evrov posojila, zastaviti tri hiše in vsak svoje stanovanje. Po samo treh letih, leta 1999, so jih že skoraj vrgli ven iz prostorov, saj je šla hiša v prodajo. Če so želeli ostati noter, so morali odkupiti celotno hišo, pri čemer so vzeli petkrat večje posojilo, ki ga še vedno niso odplačali.

Najprej v baru, nato na turistični kmetiji in zdaj na "starem placu"
Že ob snovanju bara so pustili prostor, namenjen manjšim koncertom, že takoj po odprtju pa se je iz raznih koncev vsulo veliko želja, zato so se kmalu zatem odločili za prvo izdajo džezovskega festivala, ki so ga takrat poimenovali "Jazz v maju," v njem pa se je zvrstilo pet nastopov.

V baru so tako nadaljevali naslednja štiri leta, nato so se za tri leta preselili na bližnji kmečki turizem Želinc. Cvek poudari, da je bil glavni "krivec" za selitev Milko Lazar, ki jim je obljubil, da za nižje stroške pripelje Big band RTV Slovenija, le primerno lokacijo morajo dobiti.

Pri Želincu so vztrajali tri leta z velikimi organizacijskimi težavami in visokimi stroški, "nato pa so leta 2003 že v samem Cerknem videli, kaj se dogaja, tako da je prišel namig, naj naredimo festival v središču kraja, s čemer smo prišli na obstoječo lokacijo, iz katere smo lahko začeli resno razvijati festival", se spominja. Pri tem ne pozabi poudariti, da so se že na začetku odločili delati festival na dolgi rok.

"V džezu so združeni vsi žanri"
In zakaj ravno džez? Kot pove, so leta 1996 začeli s festivalom funka v bližnji Trebuši, organizirali pa so tudi rockovske in punkovske festivale na različnih lokacijah, a so videli, da je z vsem veliko težav, saj taki dogodki postanejo množične prireditve z vsem, kar to prinaša zraven, vključno z odporom domačinov.

Tako so ostali z džezom, "ki nas je itak vedno zanimal, pa tudi zato, ker so v njem združeni vsi žanri. In džez je bil tudi nam najbolj pri srcu, a tak, ki ima malo punka malo bluza in malo elekrtonike, a vedno tudi tak z več elektronike kot bluza. In za tak džez smo tudi pričakovali, da ga bodo domačini sprejeli".

Poleg tega pa so tudi z imenom venomer delali tudi na promociji kraja, saj bi lahko festival brez težav poimenovali tudi kako drugače, a so se odločili za "Jazz Cerkno." "Zdaj pa je festival promocija celotne Cerkljanske regije po Evropi, v nekaterih krogih pa celo Slovenije."

V festival močno vpeto tudi lokalno prebivalstvo
Prav tako je v festival organizacijsko zelo vpeto lokalno okolje. Sam pravi, da za festival dela po 12 ur na dan čez vse leto, pri čemer mu po 4 ure na dan pomaga en študent. Mesec pred festivalom in dva tedna po festivalu pa pri organizacji sodeluje tudi do 60 domačinov.

Kot primer navede, da samo za čiščenje 300 kilogramov lignjev zamotijo 12 upokojenk za od 12 do 14 ur. Ker je vse narejeno skupaj s krajem, so tudi dosegli, da jih občina dokaj konkretno podpira. "Stremimo k temu, da nas morata občina in država podpirati, da kraj živi normalno."

60 odstotkov financ od občine in kulturnega ministrstva
Ko nanese beseda na denar, pa je seveda glavno vprašanje, od kod se financirajo. Cvek pojasni, da so leta 2003 naredili Zavod Gabrijel, da bi lahko konkurirali na razpisih. Danes ga občina in kulturno ministrstvo skupaj podpirata v 60 odstotkih, 15 odstotkov dobijo od prodanih vstopnic, kar je praksa tudi po svetu, preostalo pa predstavljajo sponzorji in prostovoljno delo, saj sta v zavodu plačana le 2 študenta, ki pomagata. Poleg tega za džezovski festival pridobivajo še dodatne sponzorje.

Poleg džeza Zavod Gabrijel organizira tudi festival Keltika
Zavod Gabrijel namreč prek leta organizira tudi Festival Keltika, ki pokriva različne žanre. "Na program se lahko uvrsti tudi pop ali punk, vendar mora biti tudi to kakovosten pop in kakovosten punk. Na koncu leta pa se vsi žanri združijo skupaj v našem džezu. Če hočeš namreč priti do avantgardnega, svodomiselnega džeza in inovativnega free džeza, moraš vzgajati tudi poslušalce v različnih zvrsteh."

Tako naredi Festival Keltika na leto 12 koncertov iz čim različnejših žanrov, Bar Gabrijel kot d. o. o. pa še dodatnih pet.

Z ljubljanskim jazz festivalom so si programsko različni
Z ljubljanskim jazz festivalom se noče primerjati, češ da so si programsko drugačni, saj je za množičen obisk treba imeti malce lahkotnejši program, namenjen širšemu občinstvu. A s tem ne želi kritizirati ljubljanskega festivala: "Jazz Ljubljana je še vedno odličen mainstream, kar jaz tudi podpiram in poslušam," pojasni.

"Drznili smo si privoščiti tako programsko nišo"
"Če namreč želiš napolniti Križanke v tej eksperimentalni, improvizacijski, svodomiselni in avantgardni niši, moraš pripeljati nekoga, ki je zelo drag, kot na primer Ornette Colemana." A sami so se morali znajti tudi z manjšim proračunom: "Drznili smo si privoščiti tako programsko nišo, zdaj pa si lahko privoščimo tak program, kot ga, saj k nam prihajajo gostje iz vse Evrope. In to nas zdaj žene naprej."

Zelo so namreč ponosni tudi na zahtevne obiskovalce, ki pridejo v Cerkno in točno vedo, kaj bodo dobili, s festivalom jih še niso razočarali. "Vedno pa goste vabimo na celoten festival in ne na neki posamezen dogodek, večina pa se jih vrača nazaj. Nam zaupajo."

Najvišji obisk v večeru v zadnjih dveh letih je bil 650 ljudi, kar je zneslo povprečno 1.500 prodanih vstopnic za vse tri dni. Sam prireditveni prostor ima sicer 400 sedišč, pri čemer poudari, da niso vsi obiskovalci v dvorani, saj neprestano krožijo: nekaj jih je v barih, nekaj v hotelu.

Blaž Kosovel
blaz.kosovel@rtvslo.si