Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da jo je mrtvo na domu našla njena negovalka, vzrok smrti za zdaj ostaja neznan. V zadnjem obdobju je sicer imela težave z zdravjem, zaradi katerih je odpovedala več koncertov, je pisal časopis Le Figaro. Leta 2021 je po poročanju francoske televizijske mreže BFM TV utrpela lažjo možgansko kap, zaradi česar je morala v tistem letu odpovedati koncerte. Marca letos pa jih je odpovedala zaradi zlomljene lopatice. Takrat je sporočila, da potrebuje nekaj več časa in svojim oboževalcem obljubila, da se bodo znova videli jeseni.

Jane Birkin je svetovno slavo doživela leta 1969, ko je s takratnim partnerjem Sergeem Gainsbourgom posnela seksapilno pesem Je t'aime moi non plus. Pesem je prepoznavna po njenem eteričnem glasu z britanskim naglasom, ki se prepleta z njegovim skoraj osornim baritonom. Razvpiti Francoz jo je sicer sprva posnel leta 1967 z Brigitte Bardot (in jo pravzaprav tudi napisal zanjo), vendar je njuna verzija luč sveta ugledala šele leta 1986. Različica z Birkin je pristala v istoimenskem filmu, za katerega je Gainsbourg napisal scenarij in glasbo ter ga tudi režiral, ona pa je nastopila v glavni vlogi.

Britanka in Francoz sta bila v vezi med letoma 1968 in 1980, leta 1971 se jima je rodila hči Charlotte Gainsbourg, ki je danes prav tako priznana igralka. Gainsbourg, ki se je v tistem času utapljal v alkoholu in bil včasih tudi nasilnem, je v intervjuju za revijo Les Inrocks leta 1987 dejal: "Vrgla me je ven in prav mi je bilo, saj sem ji razbil obraz."

14. decembra 1946 v Londonu rojena Jane Birkin je odraščala na angleškem podeželju. Njena mati Judy Campbell je bila dejavna kot igralka in na to pot se je podala tudi Jane. Tako je leta 1966 nastopila v majhni vlogi v danes kultnem filmu Michelangela Antonionija, naslovljenem Blow Up (Povečava), ki ga je produciral Carlo Ponti. To je bil Antonionijev prvi povsem angleški film, v glavnih vlogah pa so nastopili Vanesse Redgrave, Sarah Miles in David Hemmings. Birkin se je v filmsko zgodovino med drugim zapisala s filmi Smrt na Nilu in Zlo pod soncem, posnetih po romanih Agathe Christie, ter Lepe norice Jacquesa Rivetta.

Ta tako rekoč večni enfant terrible, ki je v svoji karieri podpisal več kot 550 pesmi, je napisal številne prav posebej za Jane Birkin in njen značilno krhek glas. Mnoge med njimi so dosegle status uspešnic, izvajala pa jih je tudi po njunem razhodu in tudi po njegovi smrti leta 1991. Posnetki teh pesmi so pristali na njenih petih v živo posnetih albumih.

Sorodna novica "Vsak intervju mi Sergea za hip pripelje nazaj"

Jane Birkin je čez leta posnela 14 studijskih albumov in sodelovala z mnogimi glasbeniki, kot so med drugim Feist, Paolo Conte, Beth Gibbons, Bryan Ferry, Rufus Wainwright in Johnny Marr iz britanske zasedbe The Smiths.

Pri nas je nastopila dvakrat, in sicer leta 2004 v Cankarjevem domu z albumom Arabesque in leta 2012 v Kinu Šiška, ko se je ob 20. obletnici Gainsbourgeve smrti z njegovimi pesmimi odpravila na svetovno turnejo, naslovljeno Via Japan, na kateri jo je spremljal japonski ansambel pod umetniškim vodstvom Nobuja Nakajime. Takrat je v intervjuju za MMC o Gainsbourgu dejala: "Zdaj ne čutim več bolečine, samo obžalovanje, da ne morem več z njim govoriti po telefonu. Pogrešam ga, ampak, kot pravite, vsak intervju mi ga za kratek čas pripelje nazaj. Zanima me, ali je vedel, da bo tako."

Jane Birkin je sicer imela tri hčere, a je pred desetimi leti umrla njena prvorojenka Kate Barry, rojena leta 1967 v triletnem zakonu s skladateljem Johnom Barryjem, ki je bil 13 let starejši od nje in tudi njen edini soprog. Nekoč je glede življenja z drugimi dejala, da je "bolje živeti sam, kot pa živeti z obrazom, ki te zre z napačnim očesom". A ravno Barry je bil tisti, ki jo je seznanil z Gainsbourgom in kmalu zatem se je preselila v Francijo, ki ji je ostala zapisana vsa preostala leta življenja.

Sorodna novica Jane Birkin bo še naprej posojala svoje ime torbici

Leta 1982 se ji je v razmerju s francoskim režiserjem in scenaristom Jacquesom Doillonom rodila še hči Lou Doillon.

Birkin je bila dejavna tudi kot humanitarka in ekološka aktivistka. Med drugim je sodelovala z Amnesty International, zavzemala se je za otroke na vojnih območjih, posnela je film o aidsu in obiskala Palestino, Ruando, Izrael ter Bosno in Hercegovino. Še posebej v Franciji so jo slavili tudi zaradi njenega političnega aktivizma, piše Associated Press (AP). Med drugim se je leta 2022 pridružila drugim tamkajšnjim filmskim in glasbenim zvezdam, ki so si v podporo protestnikom v Iranu odstrigle pramene las. Na posnetku ji je pramen las odstrigla hči Charlotte.

Znana je bila tudi po svojem modnem slogu in sodelovanju z modno hišo Hermes, ki je po njej poimenovala znamenito torbico birkin. Leta 2006 je v enem izmed intervjujev dejala: "Staranje mi ni všeč, vendar tukaj pač nič ne moreš. Dopolniti 60 let ni bilo ravno veličastno, vendar sem imela to srečo, da nisem bila tako zelo lepa – staranje je res kruto do tistih, ki so bili izredno lepi."

Francosko ministrstvo za kulturo je v tvitu sporočilo, da je Jane Birkin umrla v nedeljo, 16. julija, in jo označilo za "brezčasno frankofonsko ikono".