Medtem ko je večina Mozartovih avtografov že dalj časa v zbirkah, ki so na ogled javnosti, je nekaj rokopisov še pri strokovnjakih in niso bili še nikoli dostopni širši javnosti. Foto: EPA
Medtem ko je večina Mozartovih avtografov že dalj časa v zbirkah, ki so na ogled javnosti, je nekaj rokopisov še pri strokovnjakih in niso bili še nikoli dostopni širši javnosti. Foto: EPA
Že ko je bil Wolfgang star šest let, ga je oče Leopold odpeljal na prvo turnejo, najprej v München, istega leta pa tudi na Dunaj, kjer je očaral cesarico Marijo Terezijo. Na nastopu na avstrijskem dvoru se je rodila tudi ena prvih anekdot o slavnem skladatelju, ki pripoveduje o tem, kako je vladarico očaral tudi s povsem otroškim vedenjem - skočil ji je v naročje, jo objel okrog vratu in jo živahno poljubil. Foto: EPA

Rokopis manjšega formata na 12 straneh vsebuje prepis uglasbitve Stabat mater, srednjeveške sekvence o trpljenju Jezusove matere, nastale izpod peresa Eugenia di Lignivilla.

Avtograf je bil doslej v zasebnih rokah, sklad Mozarteum ga je, po zaslugi donatorja, pridobil za 167.000 funtov. Izvirni rokopis bo javnosti prvič na ogled v času festivala v Mozartovi hiši.

Medtem ko je večina Mozartovih avtografov že dalj časa v zbirkah, ki so na ogled javnosti, je nekaj rokopisov še pri strokovnjakih in niso bili še nikoli dostopni širši javnosti, je pojasnil sklad.

Eugenio di Ligniville (1727-1778) je bil intendant Leopolda II., poznejšega vladarja Svetega rimskega cesarstva. Wolfgang in njegov oče Leopold sta ga osebno spoznala leta 1770 v Firencah na prvem potovanju v Italijo. Od skoraj 30 posameznih kanonov, ki sestavljajo Lignivillovo Stabat mater, Mozartov prepis vsebuje le izbor devetih stavkov v samostojni partituri. Note je napisal Wolfgang Amadeus Mozart, besedilo, čeprav nepopolno, pa je dodal njegov oče.

Pisava pove veliko
Po papirju in pisavi so strokovnjaki sklada ugotovili, da rokopis ni nastal med potovanjem v Italijo leta 1770, kot so dolgo domnevali, temveč šele leta 1773 v Salzburgu. To kaže na dlje trajajoče zanimanje Mozartove družine za kontrapunkt Lignivilla, ki je bil tako kot Mozart član znamenitega združenja Accademia filarmonica v Bologni.

Avtograf je bil sprva v lasti glasbene založbe Andre v Offenbachu. Johann Anton Andre, sin ustanovitelja založbe, je konec leta 1799 kupil Mozartovo zapuščino od njegove vdove Constanze. Založba ga je leta 1929 prvič ponudila na dražbi, leta 1999 je ponovno zamenjal lastnika. Ves čas pa je bil v zasebnih rokah. Sklad Mozarteum zdaj pripravlja njegovo faksimilirano izdajo, pospremljeno s komentarjem.