Njegova značilna vrsta komike je hkrati razredno zavedna, podprta s teorijo, nostalgično romantična in malodušno ironična – in tako kot to velja za Jane Austen, je tudi Stillmanov priljubljeni žanr, h kateremu se vrača znova in znova, komedija nravi. Njegov film Ljubezen in prijateljstvo je prva filmska ali televizijska priredba Lady Susan, novele, ki jo je Jane Austen napisala pri sedemnajstih, čeprav je bil že njegov prvenec, Metropolitan, ohlapna priredba njenega Mansfield Parka, postavljena v sodobnost.

Glavni junaki njegovih filmov so običajno nesrečno zaljubljeni buržuji ali aristokrati, ljudje, ki sicer v sodobni popularni kulturi pogosteje igrajo vloge zlobnežev ali bedakov: tako v liberalnih demokratičnih okoljih, kjer je ideal meritokracija, kot v radikalnejših ideologijah, ki "blagorodja" prezirajo že v principu. Svojim junakom se muza tudi Stillman, a v njegovih filmih še zdaleč ne gre za zajedljivo satiro ali silovito ogorčenje, temveč prej za vedro komedijo, ki skozi duhovit pristop išče nekakšno moralno bistvo.

Vsaj do Ljubezni in prijateljstva. Že nastop Lady Susan, grozljive antijunakinje zgodbe, za katero se književni kritiki še danes niso zedinili, ali je brezsrčna psihopatka ali zgodnja feministka, v filmu pa jo igra Kate Beckinsale, priča o tem, da sta se tako pisateljica kot Whit Stillman ob snovanju njenih nezaslišanih dejanj zelo zabavala.

Tudi na splošno je humor v Ljubezni in prijateljstvu ter Lady Susan veliko bolj ekspliciten in veliko manj subtilen kot v kateremkoli drugem Stillmanovem filmu ali Austeninem romanu. Skratka, tako kot se Lady Susan po svoji drži močno razlikuje od siceršnjega opusa Jane Austen, je tudi Ljubezen in prijateljstvo povsem drugačen od prejšnjih Stillmanovih nežno nostalgičnih portretov življenj, ljubezni in hrepenenj sodobnih urbanih plemičev, ki se v dobi duhovne krize, razpada tradicije, dezorientacije moderne in razdiralnosti postmoderne še vedno nekako zavedajo donkihotskih idealov plemenitosti in dostojanstva. Ljubezen in prijateljstvo je v primerjavi z vsem tem skoraj prostaški, tako kot je prostaška Lady Susan v primerjavi s Prevzetnostjo in pristranostjo ali Razsodnostjo in rahločutnostjo.

Če sklenemo, Stillman s takim metatekstualnim pristopom, kot je ta, pomen filmske priredbe prenese na novo, neobičajno raven. Medtem ko je v sodobne zgodbe doslej vedno znova vnašal dvorjanstvo preteklih časov, v svojo prvo kostumsko dramo vnese komiko, ki deluje razposajeno, predvsem pa povsem nepričakovano sodobno. S tem je hkrati ustvaril eno najboljših in najzanimivejših filmskih priredb Jane Austen vseh časov.

Tina Poglajen, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).

GREMO V KINO: