Prvi del zgodbe o debelušni pandi je bil zadetek v polno - klasična zgodba o izgubljenem posamezniku, ki se je z vero v filozofijo "vse je mogoče, če v to le verjameš" iz štorastega pande razvil v vrhunskega bojevnika.

Zakaj je oče pande gosak?
Čeprav je panda Po (v "originalu" je liku glas posodil Jack Black, v slovenski sinhronizaciji pa Klemen Slakonja) zdaj že "vrhunski" bojevnik, se vseeno znajde v neravnovesju, ki je tudi gibalo razvoja zgodbe. Po se namreč začne spraševati o ozadju svoje družine, končno se začne spraševati, kako je lahko njegov oče gosak. Zgodba s tem popravi morda največjo slabost izvirnika, ko so imeli gledalci na trenutek vtis, da so junaki povsem po naključju nametani skupaj na platno.

V iskanju notranjega miru
Tokratna dogodivščina je na strani junakov v primerjavi s prvim delom nekoliko skromnejša, preobrazba iz "običajnega debeluška" v "vrhunskega debeluška" je imela vendarle izrazitejšo pripovedno os z vsemi potrebnimi preobrati. Tokratna zgodba o iskanju notranjega miru je sicer povsem solidna, tudi animacija je pričakovano na visoki ravni.

Orožje za množično uničenje
Z interpretacijskega vidika je zanimivejši lik Pojevega nasprotnika, ki je tokrat v podobi pava (glas Gary Oldman in Uroš Smolej). Shena je družina zavrgla in srboriti pav se je zaobljubil, da si bo podredil vso Kitajsko, pri tem pa si pomaga z ognjem. Uporaba topa ni nič drugega kot simbol orožja za množično uničenje.

"Saj panda ni umrl?"
Kung fu panda 2 tako povsem zadovolji gledalce, tako odrasle kot otroke, ki lahko občudujejo pisane ognjemete in dokaj zabavne like. Ne bom pozabil otroka v vrsti pred menoj, ki je ob veliki eksploziji (in sumu smrti pande) malce presenečeno vprašal očeta: "Saj panda ni umrl. Ali sanja?", presenečeni oče pa mu je odvrnil: "Ja, najbrž sanja." V tej zgodbi pa pričakovano vstopi še en najbrž - najbrž bomo čez nekaj let videli še tretji del pande, kar nam namigne končn prizor filma. Kaj smo že rekli? Kuj železo, dokler je vroče ...

Ocena: +3, piše: Slavko Jerič