Biografija, ali če smo natančnejši, hagiografija pisatelja Coelha, tega predstavi kot silnega upornika, ki je kot mladostnik šel v boj na nož z očetom, družino, represivno družbo in ne nazadnje s samim sabo ter s svojo ustvarjalnostjo. Mag nekronološko in ponekod zmedeno preskakuje iz epizode v epizodo Coelhove kariere ter s precejšnjo mero zanj značilne mešanice banalnosti in mistifikacije prikaže njegovo trnovo pot do končne zmage nad lastnimi demoni in vsem svetom. Hozana na višavah!
Paulo Coelho, kot izvedo tudi neposvečeni gledalci na koncu filma, je edini živeči avtor, ki se po številu prevodov lahko primerja s Shakespearom. Ko smo že pri tem, se še spomnite filma Zaljubljeni Shakespeare iz leta 1998? Dobil je sedem oskarjev in tako gledalci kot kritiki so ga po večini navdušeno sprejeli. Čeprav Mag vsaj na kritiško podporo ne more prav računati, sta obe deli enako oddaljeni od tega, čemur bi lahko rekli filmska umetnost ... Premislek o poglobljenosti vsebin in pristopov pa nas lahko privede do vprašanja, čemu sploh služi kritiziranje česar koli, povezanega s Coelhom. Ali ne gre tu pravzaprav za scela zgrešeno naslavljanje, podobno lajanju v luno? Mar ne pristajamo s tem na raven neumestnosti aktivistk v pisanih nogavicah, ki jih srečamo v kakšni Kinoteki in se snobovsko zgražajo nad književnostjo, denimo, Paula Coelha in nad prostori, kakršen je Kolosej? V teh prostorih je takšne stvaritve mogoče použiti oziroma v njih delovna množica brez zadrege uživa, ne zavedajoč se silnega intelektualnega angažmaja, ki tam nekje melje domnevno v njeno dobro.
Film Mag do samega Paula Coelha resnici na ljubo ni najbolj laskav, saj ga vizualizacija njegovih notranjih viharjev in bohemskih izpadov prikaže kot skrajno labilno, samovšečno, brezobzirno in neprijetno osebnost, kar sicer ni redko pri umetniških biografijah. Nad celoto pa le obvisi koprena sladkobne sluzi - in prav zato bi bilo zgrešeno zapisati, da je film slab, saj navsezadnje postreže natanko s tistim, kar bi lahko pričakovali od portreta Paula Coelha.
V uvodu povzeta dramaturška hrbtenica filma Mag pa verjetno povsem nehote razgali še neko širšo zgodbo, in sicer tisto o preskrbljeni povojni generaciji, ki je epizodo uporniškega hipijevstva hitro zamenjala za poslovno uspešnost ter dala zagon sistemu, ki najbolj pospešuje prodajo prav s pomočjo ideologije samouresničevanja ... Hozana, zares.
Gorazd Trušnovec; iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje