Jodie Comer. Foto: Kolosej
Jodie Comer. Foto: Kolosej

Gre za še enega od prijateljskih projektov Bena Afflecka in Matta Damona, ki nastopata ob Adamu Driverju tudi v glavnih vlogah in sta roman priredila v scenarij skupaj z Nicole Holofcener, ki naj bi prispevala "ženski pogled". Film je režiral Ridley Scott, ki mu pomanjkanja obrtniških veščin in obvladovanja metjeja res ne moremo očitati, in vizualna poustvaritev tedanje dobe gre v resnično osupljive detajle.

Film je zasnovan na zgodbi o sporu dveh nekdanjih prijateljev s treh perspektiv po vzoru Rašomona iz leta 1950, ki je pomenil svojevrsten filmski in epistemološki prevrat s postmodernim mnoštvom osebnih perspektiv – in ki ima, zanimivo, v svojem osrčju prav tako posilstvo.

Pri filmu je sicer najbolj zanimivo to, da nobeden od likov ni prav prijeten. Celotna družba je podrejena ošabni, koristoljubni igri samopašnih moških egov.

-

Poslednji dvoboj spada med tiste nenavadne filmske organizme, ki prinesejo več zadovoljstva ob poznejšem razmišljanju o njih kot pri samem ogledu. Dogaja se konec 14. stoletja, ko se je že nekaj časa vzpostavljal skupni francoski kulturni prostor z dvornimi pevci, potujočimi trubadurji, ki so opevali lepoto, čistost in nežnost dvorjank ter ustvarjali podlago za dolgotrajen, trdovraten in lažen mit romantične ljubezni.

Pri filmu je sicer najbolj zanimivo to, da nobeden od likov ni prav prijeten. Celotna družba je podrejena ošabni, koristoljubni igri samopašnih moških egov. Ženske so zgolj lastnina oziroma postranska škoda, krvavi in umazani spopadi pa le akcijski podaljšek moške egomanije in primarne akumulacije kapitala, ki se na koncu pripovedi izteče v križarske vojne.

Adam Driver. Foto: Kolosej
Adam Driver. Foto: Kolosej

V osrčju zgodbe je, kot že rečeno, brutalno posilstvo, ki ga ne olepšajo niti tri različne perspektive. In če kaj, Poslednji dvoboj razbija prav mit srednjeveškega kavalirstva in romantike. S politično ekonomijo, ki ves čas brbota v ozadju, pa daje vedeti, da je kapitalizem zgolj logično nadaljevanje oziroma blaga preobrazba fevdalizma, pri čemer se osnove sploh niso spremenile.

Prav poseben paradoks pa je v tem, da je bil Hollywood pripravljen žrtvovati 100 milijonov dolarjev za ogledalo, v katerem se v resnici – kot kaže tudi boren obisk filma – nihče noče videti ...

Iz oddaje Gremo v kino.

Noči srhljivih filmov