Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 23 glasov Ocenite to novico!
Ključno se je pravilno vprašati ... Foto: MMC
Določnost sodi med težja poglavja v slovenski slovnici, čeprav je ta kategorija v drugih jezikih, tudi slovanskih, veliko bolj opazna. Foto: MMC
Nekateri pridevniki imajo le nedoločno obliko (četudi iz sobesedila lahko razberemo, na kaj se nanašajo). Foto: MMC
Osnovnik, primernik in presežnik so tri stopnje, o katerih se učimo v šoli. Foto: MMC
Pridevnike, pri katerih še občutimo povezavo z glagolom (deležniki), stopnjujemo s prislovom. Foto: MMC
Manj znano je dvostopenjsko stopnjevanje, čeprav je v govoru zelo pogosto. Foto: MMC

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: "Daš tiše?!" ‒ "Ne tako zelo, malo manj tiše − malo bolj manj tiho ... Pravzaprav glasneje!"

Ali se sploh zavedate, koliko pridevnikov in njihovih stopenjskih oblik dnevno uporabljate?
31. januar 2018 ob 06:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dober. Boljši? Najboljši! … Nenehno kaj vrednotimo ali primerjamo, drugim opisujemo npr. potek sestanka ali pripovedujemo o novi sodelavki.

S pridevniki, kot so npr. "dolgočasen" in "zgovorna" ali "neproduktiven" in "visoka", izražamo lastno mnenje o svetu okoli sebe, redko pa se zavemo, da na ta način tudi o sebi povemo več, kot si mislimo.

Odvisni od sodobnega t. i. sindroma po več, drugače, vse bolje in hitreje trenutno danost kar težko prepoznamo kot dovolj dobro ali zadovoljivo: travica pred hišo je lahko bolj zelena in mehkejša, kurjava v stanovanju bi lahko bila ugodnejša, otrokove ocene višje, naš zaslužek zajetnejši, uslužbenka na pošti pa prijaznejša. Tovrstna "nenasitnost" in hlastanje za boljšim se v jeziku najpogosteje izražata s stopnjevanjem pridevnikov. Stopnjujemo lahko skorajda vse, po navadi v pozitivno smer, npr. sladek, slajši in najslajši oz. presladek, lahko pa tudi v negativno smer, npr. sladek, manj sladek in najmanj sladek.

Jezikovno stopnjevanje ima svoje meje ‒ a ne v poetičnem jeziku
Pri nekaterih pridevnikih se utemeljeno sprašujemo, kaj stopnjevana oblika v primerjavi z nestopnjevano sploh spremeni, recimo kakšen je "bolj črn" od črnega, ali "bolj bel" in "bolj pravokoten" ali "najbolj mrtev" v primerjavi z belim, pravokotnim in že mrtvim? Tovrstnih besednih zvez ali okrasnih pridevkov je v literarnem metaforičnem jeziku veliko, denimo "bolj črna noč" ali "bolj mrtva duša", in kot retorično sredstvo bolj kot stopnjevalno učinkujejo dramatično in estetsko.

Samostalnik je pridevnikov starejši brat
Pridevnik je besedna vrsta, pravzaprav podkategorija pridevniške besede, ki jo "pri-denemo" k drugi besedi, po navadi samostalniku ‒ v neumetnostnih besedilih vselej predenj, recimo "Prijal bi mi topel čaj" in ne v zamenjanem vrstnem redu, kot je "čaj topel". Pridevnik o samostalniku pove še kaj več, npr. kakšen oz. kateri je ali kolikšen in čigav je, npr. "dober čaj" in "zdrav čaj" ali "Metin čaj" in "metin čaj" itd. Besede, ki povejo lastnost, vrsto ali svojino, se s samostalnikom ujemajo v spolu, sklonu in številu, "čaj" in "topel" sta obe besedi v moškem spolu in v imenovalniku ednine.

Kakšen, kateri, čigav …
Ločujemo med tremi vrstami pridevnikov, in sicer med lastnostnim oz. kakovostnim, po katerem se vprašamo z vprašalnico kakšen, npr. "lep dan"; vrstnim, po katerem se vprašamo z vprašalnico kateri, npr. "pomladni" ali "materinski dan", in svojilnim pridevnikom, po katerem se vprašamo z vprašalnico čigav, denimo "mamin" ali "Metkin" ali "moj dan".

Točno določna nedoločnost
Zasebna pisma so pogosto naslovljena na točno določenega posameznika in tudi nagovor je v določni pridevniški obliki, torej s končnim pridevniškim i-jem. V tovrstnih primerih je določena oseba več kot očitna, npr. "Dragi Andraž!" ali "Spoštovani g. profesor!" in ne "Drag Andraž!" ali "Spoštovan g. profesor!". Neki človek nam je sicer lahko "drag" in imamo do njega pozitiven čustveni odnos, ampak ko z imenom nagovarjamo konkretno in edinstveno osebo, je ta določena in zato "Dragi!" ter "Spoštovani!"

Lastnostni pridevniki so lahko nedoločni in določni, saj lahko prehajajo iz prvega v drugega, npr. "lep čevelj" v "lepi čevelj" ‒ na ta način lastnostni pridevniki lahko postanejo vrstni. Vrstni pridevniki so vedno določni, denimo "pohodniški čevelj", svojilni pa so venomer nedoločni, npr. "mamin čevelj".

Ena sama črka, pa takšen halo!
Pri rabi določnih in nedoločnih pridevniških oblik je pogosto prisotna očitna negotovost. S končnim i-jem izraženo določno obliko imajo samo pridevniki moškega spola v imenovalniku in tožilniku, kar sicer ne pomeni, da samostalniki ženskega spola ne morejo biti določni, le oblika za oboje je pri ženskem in srednjem spolu enaka, npr. določno "prijazni sosed" proti nedoločno neki "prijazen sosed", ampak "prijazna soseda" proti neka "prijazna soseda".

V narečjih se kategorija določnosti rabi vsepovprek in zelo pogosto, po drugi strani pa se ji iz različnih razlogov v širokem loku ogiblje. Tudi v knjižnem pogovornem jeziku je mogoče zaslediti, da določne oblike sploh ne uporabljamo.

Določna oblika se uporablja za že znano ali splošno znano lastnost, npr. za lastno ime, kot je "Pipin Mali" in "Aleksander Véliki" ali "Mali princ", ali kot del zemljepisnega lastnega imena, npr. "Vélike Lašče". Določno obliko imajo posebne vrste predmetnosti, denimo "vélika začetnica" ali "mali možgani" in "črni kruh", ter posamostaljeni pridevniki, kot so "dežurni", "popravni" ali "nadrejeni".

Določno obliko lastnostnega pridevnika rabimo tudi pred kazalnimi zaimki, recimo "ta hudi pes" ali "tisti dobri keks", in pred zaimkom ves, denimo "ves naporni delovni dan".

"Katero banano hočeš? Véliko ali malo?" − in ne "velíko ali majhno"
Pogosto se ob prehodu v določno obliko pojavi tudi sprememba mesta ali kakovosti naglasa. Nekateri pridevniki, kot je denimo majhen, v določni obliki celo spremenijo obliko, tj. v mali. Določna oblika, ki odgovarja na vprašalnico kateri, torej zahteva odgovor véliki ali mali, in ne vêlik ali majhen.

Stopnjevanje pridevnikov
Lastnostne pridevnike najpogosteje stopnjujemo tristopenjsko, torej v treh stopnjah, tj. osnovnik, primernik in presežnik. Poznamo dva načina tristopenjskega stopnjevanja, prvi je s priponami oz. z obrazili, npr. moder, modrejši in najmodrejši (človek), drugi način pa je opisni oz. s prislovoma bolj in najbolj, npr. moder, bolj moder, najbolj moder (avto).

Primernik se pri priponskem stopnjevanju torej tvori z obrazili -ši, -ji ali -ejši, npr. "lepši", "večji" in "hitrejši", presežnik pa še z naj pred primernikom, tj. "najlepši", "največji" in "najhitrejši".

Kako vedeti, katero vrsto stopnjevanja rabiti?
Če je le mogoče, lastnostne pridevnike stopnjujemo z obrazili oz. s priponami, s prislovi pa samo, kadar ne gre drugače. Pod slednje spadajo pridevniki, ki pomenijo barve (rdeč, bolj rdeč, najbolj rdeč), pridevniki z deležniškim izvorom (poznan, mrzel, slan, leden, vroč, odkrit, kuhan) in številni drugi pridevniki z obrazili -en, -ən, -av, -ast, -at (npr. drobčken, zvedav, muhast).

V praksi ljudje težimo zgolj k opisnemu stopnjevanju z bolj in najbolj, kot da se nam zdi bolj naravno reči npr. "bolj lep" in "najbolj lep" kot "lepši" in "najlepši".

Visoka stopnja lastnosti
Poleg tristopenjskega poznamo tudi dvostopenjsko ali t. i. elativno stopnjevanje, ki ima osnovnik kot prvo stopnjo, npr. čudovit, in drugo stopnjo elativ, npr. prečudovit. Elativno stopnjevanje je privzdignjeno stopnjevanje z osnovno predpono pre-, npr. lep ‒ prelep ali drag ‒ predrag, lahko pa tudi z drugim prislovom, kot je zelo ali nadvse, npr. priden ‒ nadvse ali zelo priden. Tudi v pogovornem jeziku imamo elativne oblike, npr. "ful dobro", "pune težko" ali "ekstra slan".

No, pa gremo lepo po vrsti …
V levem prilastku, tj. delu nekega stavčnega člena levo od samostalnika, je vrstni red pridevnikov določen in vejice med njimi ne postavljamo, razen če imajo pridevniki enakovreden pomen. V prilastku najprej navedemo kakovostni pridevnik, npr. "lepa", nato svojilni, npr. "babičina", in nato vrstni pridevnik, npr. "družinska". Slednji so v najtesnejši odvisnosti od samostalnika in so mu zato najbliže.

Zakomplicirani jezik kot odraz zakompliciranega življenja?
Zdi se, da smo še eno jezikovno temo privedli na rob sprejemljivega in jo popolnoma zakomplicirali. Ampak konec koncev, tudi ko gremo samo po jogurt v trgovino, najdemo na polici vse živo: poleg naravnega tudi biojogurt, čvrstega in tekočega, pa grškega, z ekstra manj maščobe, lahkega in polnomastnega, z dodanim kalcijem, z omega maščobnimi kislinami, pa tistega bolj zdravega, kravjega, kozjega in ovčjega, tisoč in enega okusa ‒ od borovničevega naprej.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
smr3k4
# 31.01.2018 ob 09:00
Eni boljših člankov na MMC!
henodarling
# 31.01.2018 ob 09:13
Hvala in še več takih prispevkov!
lukazeko
# 31.01.2018 ob 09:37
Jezikovni spletovalec med vedno znova navdusi in popelje spomin nazaj v solsko klop!
Odlicno in hvala!
penzl
# 31.01.2018 ob 10:49
@asalobir hvala za odgovor. Vsak teden izvem nekaj novega. :)
asalobir
# 31.01.2018 ob 10:29
@penzl

Pri pridevniku priljubljen se po Pravopisu lahko uporabljata obe obliki (bolj priljubljen in priljubljenejši).
penzl
# 31.01.2018 ob 10:22
in številni drugi pridevniki z obrazili -en, -ən, -av, -ast, -at (npr. drobčken, zvedav, muhast).

Torej predvidevam, da tudi priljubljen sodi v to kategorijo? Sem že marsikje zasledil obliko "najpriljubljenejši" in me vedno kar strese, ko to preberem.
Homer
# 31.01.2018 ob 14:15
Ne eno ne drugo, ampak velika!
sunken
# 23.02.2018 ob 09:46
Pohvale za še en odličen članek! Koristno in ravno prave dolžine.
Otman
# 06.02.2018 ob 12:49
Ta vesel dan ali Matiček se žen
Otman
# 06.02.2018 ob 12:48
Tam nekje je Mala Stara vas. Poleg nje stoji Velika Stara vas, ampak vsi besedo velika naglasijo na i ...

Le zakaj, le zakaj, le zakaj, le zakaj ...
kislec
# 31.01.2018 ob 17:50
Moj brat je velik.
Če me boš še gnjavil, te bo moj veliki brat premlatil. (določna oblika kakovostnega pridevnika)

Veliki brat nas vse nadzira. (vrstni pridevnik - saj je povsem druge vrste kot " moj veliki brat " zgoraj ).
kislec
# 31.01.2018 ob 14:46
...ta hudi pes...

Včasih so nas učili, da je " ta hud" pogovorna oblika določnega pridevnika namesto knjižnega "hudi" - ki se knjižno ni uporabljal skupaj s "ta".
asalobir
# 31.01.2018 ob 14:43
@Hik

Tako je, pridevniki v tem primeru stojijo za zaimki, ne pred njimi.

Pri besedi svet lahko uporabimo tako cel kot ves.

Pri "naša mala klinika" je lahko (drugi, prvi je tako ali tako svojilni) pridevnik vrstni ali kakovostni (v tem sklonu in pri tem spolu razlike v zapisu ni), "cesarjeva nova oblačila" pa vsebujejo kakovostni pridevnik. Enako kot "Družina Petstotnik je kupila nov avto." Nadaljujemo lahko z "Novi avto je zelen, stari pa črn". Pri tem gre obakrat za določno obliko kakovostnega pridevnika, saj "nov" ni vrstni pridevnik (gre za lastnost, ne vrsto avtomobila). Ali pa "veliko letalo" kot lastnost letala (kakovostni pridevnik) in "potniško letalo" kot vrsta letala (vrstni pridevnik).

Torej so lahko kakovostni pridevniki določni in ne postanejo samodejno vrstni.

Obrazila so vsi morfemi, s katerimi tvorimo nove besede. Torej:
desno obrazilo (pripona) pomeni izpeljavo (npr. pripona -ec v pis-ec → pisec); levo obrazilo (predpona) pomeni sestavo (npr. predpona pred- v pred-naročiti → prednaročiti); vmesno obrazilo (medpona), lahko ob priponi, pomeni zlaganje (npr. medpona -o- in pripona -ø v knjig-o-vez-ø → knjigovez); sklopno obrazilo (strnitev) pomeni sklapljanje (na to → nato).

Končnice niso namenjene tvorjenju novih besed (torej besed z novim pomenom, novo besedno vrsto ipd.), ampak je to v jezikoslovju zgolj končni, navadno spremenljivi del besede (ki se spreminja pri pregibanju ene in iste besede).
kislec
# 31.01.2018 ob 14:31
iboregua # 31.01.2018 ob 09:38Ali imamo ali nimamo v slovenščini člene?

"Kateri pes je doma?" "Ta hud." /če imate dva/

" /Kateri?/ Kakšen pes ga je ugriznil? (Po domače: Kaj za en pes...) " "En hud."
kislec
# 31.01.2018 ob 14:25
- Kako to, (le zakaj ali čemu?) da ste v naslov članka o pridevnikih zapisali same prislove?
- " Določno obliko lastnostnega pridevnika rabimo tudi pred ? kazalnimi zaimki, recimo "ta hudi pes..." - očitno za....
miss_theory
# 31.01.2018 ob 13:15
Oja, končno mi je nekdo zelo lepo razložil, zakaj je Slovenija mala država in ne majhna!
Hik
# 31.01.2018 ob 11:48
in svojilnim pridevnikom, po katerem se vprašamo z vprašalnico čigav, denimo "mamin" ali "Metkin" ali "moj dan".

"Moj" je seveda zaimek in ne pridevnik. Ampak kljub temu totalno dober (moja inačica »ful dober«) prispevek, kjer sem se veliko naučil, marsikaj pa me še vedno čaka.

Določno obliko lastnostnega pridevnika rabimo tudi pred kazalnimi zaimki, recimo "ta hudi pes" ali "tisti dobri keks", in pred zaimkom ves, denimo "ves naporni delovni dan".

Najbrž za in ne pred omenjenimi zaimki. Sem se pa tukaj vsekakor naučil, da je »ves« zaimek in ne pridevnik. Mislil sem namreč, da sta »ves svet« in »celi svet« sopomenki, ampak očitno nista, saj je »cel« zagotovo pridevnik. Ali je bolj priporočljivo pisati »ves svet« ali »celi svet«? Obstaja pomenska razlika ali pa je morda katera od teh dveh rab celo napačna?

Še vedno pa mi ni jasno, kje je meja med določno obliko kakovostnega pridevnika in med vrstnim pridevnikom. Ali imajo moj lepi mali avto, Naša mala klinika in Cesarjeva nova oblačila kakovostne ali vrstne pridevnike pred samostalnikom? V kolikor so kakovostni, seveda pravilo o vrstnem redu pridevnikov v levem prilastku pade (ali pa so navedene besedne zveze napačno napisane). Ali kakovostni pridevnik sploh ima določno obliko ali pa potem avtomatsko postane vrstni?

Zanima me tudi relacija med besedami obrazilo (ki mi iz ne vem katerega razloga "ne sede"), končnica, pripona in sufiks. Ali gre za sopomenke ali pa je npr. obrazilo vrsta končnice?
tedomedo
# 31.01.2018 ob 09:00
Mene jezi, da se vse pridevnike, ki imajo zadnji soglasnik N (npr. besede pameten, izvrsten), piše kot vrstne, kar ni prav. Zame je prav, da se piše in reče univerziteten klinični center. Ne moremo za vsak center reči, kateri je to, ampak se reče, kakšen, s kakšno dejavnostjo.
Pri evrospinu so si izmislili podnaslov pri reklamah "pametni nakup", kar je tudi narobe.
death666
# 31.01.2018 ob 08:35
Nisem vedel, da je vrstni red pridevnikov v prilastku določen oz. bolj kot določen je "avtomatski". Grd očkov službeni avto.
Precej hecno bi se slišali stavki z drugačnim vrstnim redom.
luckyss
# 31.01.2018 ob 07:25
"Daš, tiše?!"
Ja, res je...
Mnoge, predvsem stanovalce v blokih moti glasna spolna praksa ;))
Krimsky
# 31.01.2018 ob 07:02
V tisku poznamo razlikovanje med navadno črno (K100) in bolj črno – podloženo ali globoko črno (npr. C50 M40 K100).
~
Celo mrtev ni vedno enako mrtev.
Pri smrti zaradi električnega toka ali utopitve … se kdajpakdaj primeri … da 'mrtvi' oživi. Torej je bil manj mrtev (npr. zgolj klinično mrtev) kot tisti, ki je definitivno mrtev …
iboregua
# 31.01.2018 ob 09:38
Ali imamo ali nimamo v slovenščini člene?

"Kateri pes je doma?" "Ta hud."

"Kateri pes ga je ugriznil?" "En hud."
Izbor
Beremo
link
Uroš Zupan: S prsti premikamo topel zrak
3
21. maj 2018 ob 19:07 S prsti premikamo topel zrak , najnovejša zbirka Uroša Zupana, bržčas ključnega pesnika poosamosvojitvenega obdobja, bi bila le težko manj modna oziroma manj usklajena s tesnobnim, razrvanim duhom ...
Več novic ...
Kazalo