Jezikovni spletovalec
Raba predlogov s oz. z se ravna po zvenečnosti sledečega glasu. Foto: MMC RTV SLO
Evropski jeziki poznajo predloge (prepozicije), nekateri drugi pa tudi "zadloge" (postpozicije). Foto: MMC RTV SLO
Isti predlog se lahko veže z več skloni, odvisno od pomena. Foto: MMC RTV SLO
Zaporedje dveh k-jev je teže izgovorljivo kot sklop hk. Foto: MMC RTV SLO
Predlogi so pogosto med težjimi poglavji pri učenju jezika. Foto: MMC RTV SLO
Tudi pri rabi predlogov lahko spremljamo razvoj jezika in njegovo zgodovino. Foto: MMC RTV SLO
Prilikovanje po zvenečnosti ali asimilacija je najočitnejši glasoslovni pojav v sodobni slovenščini. Nekateri jeziki, npr. korejščina, poznajo precej več podobnih pravil. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Predloga S in Z uporabljamo V skladu S pravili!

Nagajivi predložni pari
24. januar 2018 ob 08:39,
zadnji poseg: 24. januar 2018 ob 09:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

Soglasnika s in z sta različici istega fonema in dve črki, ki ju kot predloga pogosto zamenjujemo. Gre za področje slovnice, ki v pisnih besedilih hitro razkrije piščeve pravopisne pomanjkljivosti, medtem ko tovrstno neznanje v govorjenem jeziku ostane skorajda neopaženo.

Predlog v slovenščini
Predlog je zelo kratka besedna vrsta, ki poimenuje razmerja v predmetnosti in stoji oz. leži pred neko drugo besedo, načeloma pred samostalnikom. Skupaj s to besedo, na katero se nanaša, lahko izraža prostorsko (npr. hodi za menoj), časovno (npr. pridem po predavanju), vzročno (npr. zaradi vremena) in načinovno razmerje (pokličem po telefonu). Enočrkovne predloge, kot sta s in z, izgovarjamo povezano skupaj z naslednjo besedo, kar sicer lahko zveni nenavadno oz. nerazumljivo, npr. [ne piši svinčnikom], saj se predlog s poveže s prvo črko sledeče besede, ki je v tem primeru prav tako s, zato se podaljša oz. se predloga sploh ne sliši, denimo "Pozdravila sem se s sirupom", kar pravilno izgovorimo kot [pozdravila sem se sirupom], in še [skorekturnim sredstvom] in [zradirko].

Prah je lahko denimo pod mizo, na mizi ali v miznici, lahko ga pobrišem z ali iz in izpod ter izpred in izza mize, vidimo ga med mizo in stolom. Brez prahu seveda tudi ne gre, poleg prahu pa nas lahko motijo tudi pršice. Zaradi prahu lahko kihamo, pred njim ni varno skorajda nič in tudi iz hiše se ga ne da kar tako spraviti.

S ali z?
Vsi razlikujemo med soglasnikoma s in z, ki sta hkrati tudi pravi besedi, čeprav enočrkovni, in sicer predloga. Vsak od njiju ima v abecedi svoje mesto, obravnavamo pa ju skupaj kot t. i. zvenečnostni par, v katerem je s nezveneči nezvočnik in z zveneči nezvočnik. Ko s ali z uporabimo kot predloga, pa se zdi, da razlika v zvenečnosti med njima postane zanemarljivo dlakocepska oz. nenadoma nepomembna. V tovrstni rabi jima namreč pogosto ne pripisujemo dovolj pozornosti in namesto s-ja neustrezno postavimo z ‒ kot da pravila o ustrezni rabi predloga s nismo nikoli poznali.

Zveneči in nezveneči soglasniki
V šolah se že v zgodnjih razredih uči pisno razlikovati med rabo predloga s pred besedami, ki se začnejo na nezveneče nezvočnike (ptk, fsš, cčh), npr. s prijazno gospo, in predloga z pred tistimi besedami, ki se začnejo z vsemi drugimi zvenečimi glasovi, npr. z vljudnim gospodom. Za lažjo zapomnitev obstajajo miselne lojtre, ampak se v trenutku, ko jih potrebujemo, v mnogih primerih ne izkažejo kot uporabne ‒ zdi se namreč, da tu ne pomaga nič drugega kot zavestno vklopiti gumb za predloge.

K in h
Poleg s in z se učimo tudi rabe predložnega para k in h ‒ čeprav se na prvi pogled zdi, da h-ja sploh ne uporabljamo, kar je posebej očitno pri neustrezni izgovorjavi, kjer predloga ne povežemo s sledečo besedo, slišimo npr. [kə hiši] in [kə gradu], čeprav je v pisni in ustni obliki pravilno "h gradu". Današnja šolajoča se mladež ju ne pomni več v smislu "Predlog h postavimo samo pred črkama, ki predstavljata enoto za kilogram, torej kg, drugače pa vedno postavimo predlog k.", ampak takole: "Predlog h stoji samo pred kupom gnoja.". Tako je pravilno recimo h griču, h koči ali h kamnitemu spomeniku, ampak k meni, k prijazni ženički.

Ima kdo kaj proti?
V pomenu, da kaj zdravi oz. deluje preventivno proti kaki bolezni, pogovorno uporabljamo predlog za, namesto proti, recimo krema za mozolje, škropivo za škodljivce ali zdravilo za glavobol, dejansko pa mislimo npr. na sredstvo proti revmi, torej ne tisto, ki povzroči nastanek revme, ampak deluje proti njej. S predlogom proti, ki se v osnovi veže z dajalnikom, ne izražamo samo cilja, ampak tudi približevanje časovni meji, odpor do česa in še kaj. Zanimivi pisarniški vezavi predloga proti sta tudi "proti plačilu" in "proti podpisu", ki sta danes morda redkeje slišani in pomenita "(v zameno) za plačilo" in "podpis".

Asimilacija ali prilikovanje po zvenečnosti
Nezveneči in zveneči nezvočniki, ki v besedi nastopajo skupaj, se po zvenečnosti neposredno prilagajajo sosednji črki, torej svojemu desnemu sosedu, in sicer tako, da se prvi nezvočnik v besedi ravna po drugem. Glasba se torej prebere kot [glazba], kajti prvi nezvočnik (s) se naleze zvenečnosti zvenečega nezvočnika (b), ki stoji za njim, podobno tudi svatba, ki jo izgovorimo kot [svadba]. Tudi nezvenečnost je nalezljiva, robček na primer izgovorimo kot [ropček] in nahrbtnik kot [nahrptnik]. Zvočniki pa na spremembo ne vplivajo, npr. "padeš na glavo" se zaradi zvočnika (n) pred nezvenečim nezvočnikom (š) ne izgovori [padežnaglavo].

Posebne posebnosti
Pazljivost je priporočljiva še posebej, kadar se beseda, pred katero stoji predlog z oz. s, izgovori drugače, kot se napiše. Pravila se v teh primerih v slovenskem jeziku ravnajo po pisavi, saj zapišemo drugače, kot nato izgovorimo, recimo pri kraticah, ki jih beremo zlogovno, npr. "s SMS-om", čeprav lahko preberemo [zesemesom]. To velja torej za kratice, ki jih zlogujemo, denimo tudi "s STC-jem", kar preberemo [zestecejem], in tudi za druge besede, recimo "seznanili smo se z Zoisovim delom", kar preberemo kot [scojzovim].

Vendar pa izgovor upoštevamo pri številih, izpisanih z besedo, saj uporabimo predlog, ki bi ga uporabili, če bi bilo število izpisano z besedo, recimo »z drugim poskusom" (z 2. poskusom) in "s prvim poskusom" (s 1. poskusom) ter "s 25-letnikom" (s petindvajsetletnikom) ali "z 28-letnikom" (z osemindvajsetletnikom).

V rabi je marsikaj … od Poncija do Pilata …
Različne predloge rabimo različno, pogosto neustrezno, recimo, jezimo se čez vreme namesto na vreme ali zaradi vremena. Pogosto tudi delamo na čem namesto se ukvarjamo s čim, kličemo koga na telefon namesto k telefonu ‒ slednje še iz časov, ko smo dvigovali stacionarne telefone. Ustrezno pa je seveda reči "Pokliči me kar na službeni telefon." (in ne na domačega), pri čemer izpostavimo način komunikacije. Včasih se sliši še napram učiteljem namesto do učiteljev, z ozirom na vaše pismo namesto glede na vaše pismo in tekom razprave namesto med razpravo.

"Spet sem popravil s pet!"
Da je govorjeni jezik prizanesljivejši do napak kot zapisani, kaže tudi stavek "Spet sem popravil!", na kar lahko kaj hitro dobimo odgovor "Kaj res, ena si popravil s pet?". Morda pa je takšna anekdota zgolj dobra ponazoritev za dejstvo, da če hočemo govoriti pravilno, v govorjenem jeziku predloga s in z povezujmo s sledečo besedo ‒ četudi s tem povzročimo komunikacijski šum in začudene izraze na sogovorčevem obrazu.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
ST11
# 24.01.2018 ob 09:11
Neverjetno, da tega osnovnosolskega pravila ne obvlada nihce izmed politikov, komentatorjev sportnih dogodkov, "ucene elite ter strokovnjakov" na kaksnih okroglih mizah ter seveda 99% prebivalcev dolocenega dela Slovenije.
odprtizvezek
# 24.01.2018 ob 10:36
Meni je vedno bilo cudno da ljudje ne znajo uporabljati S in Z pravilno, saj razen logike in posluha kaj vec ne rabis. Da pa ne znas K in H uporabit pravilno, to pa moras biti degenerik.
vranek
# 24.01.2018 ob 10:11
Jodzli, tudi zdaj ti ni jasno kaj govoris. Mi imamo slovenscino. Ne anglescine in nekdi, kine ra zume osnov govorjene vesede materinega jezika, nima pojma niti o anglescini. Ce te ne zanima v redu, ampak da v isti sapi slaviste zmerjas zaradi slovnice, slovnica je povzetrk tistega kar v hovorjeni in pisni obliki uporabljamo, istocasno so pa po tvoje odgovorni za funkcionalno nepismenost??? Clovek zberi se, in verjemi, če ne znas lastne slovnice, in tomtakih res preptostih stvari,vkot so predlogi, nisi ekspert niti za nobeno drugo. Angleska slovnica je simpel le na nivoju vrtca. No ja, saj zato ta obcutek "superiornosti anglescine" pri tebi. Z nami ni nic narobe, pa s tabo?
asalobir
# 24.01.2018 ob 09:46
@jodlzi

V članke poskusimo vključiti tako osnove kot poglobljeno razumevanje pravil in njihovo vsakodnevno rabo v dejanskih situacijah. Če ne poznamo osnov, bo tudi funkcionalno razumevanje stalo na šibkih nogah; s tem se najbrž strinjate.

Predlagam vam, da pobrskate po arhivu člankov rubrike Jezikovni spletovalec in našem blogu. Prepričan sem, da boste našli tudi kakšen članek, ki vas bo prepričan v nasprotno.
30
# 24.01.2018 ob 09:22
@mala princeska... Ni problem v srednješolcih. Ti verjetno še najbolje obvladajo S in Z. Zamenjava teh črk se prepogosto pojavlja v javnosti (kjer pa srednješolce težko zaslediš).
Bivši uporabnik
# 24.01.2018 ob 10:34
jodlzi
medtem ko jezikoslovci razvijate vso to znanost pa je več kot 50% ljudi funkiconalno nepismenih, od tega da ne znajo napisat vloge za delo,

To te pa res ne sme preveč motiti, saj je več kot 50 % možnosti, da bo tvojo vlogo za delo bral funkcionalno nepismen delodajalec.
pandoloza
# 24.01.2018 ob 10:24
Pravilo ni tako enostavno. Najprej je potrebno vedeti besedo, ki bo nastopila po s/z, in ta nato določi, kateri predlog bo uporabljen. Enostavno povedano, treba je najprej pomisliti in potem izgovoriti. To ni za vsakega.
SpicyWeiner
# 24.01.2018 ob 09:17
Z tem člankom sem zelo zadovoljen.
asalobir
# 24.01.2018 ob 09:39
@luckyss

V tem primeru bi bilo nedvomno ustrezneje "spet/ponovno/znova", bomo pa več o tem izrazu poskusili vključiti v katerega od prihodnjih člankov.
zozozo
# 24.01.2018 ob 11:17
Pri lektorskih inovacijah ne gre samo za besede, včasih gre tudi za zapise. Pred 20+ leti so si Delovi lektorji izmislili, da se napiše "volivec" ne pa "volilec", kljub temu, da je vprašanje "bralec/bravec" bilo že preko sto let rešeno. Med tem so ta zapis prevzeli skoraj vsi mediji, in zdaj so naenkrat ljudje v tistem delu države, kjer dejansko izgovarjajo "volilec" in ne "voliuc" ("volivec" se ne izgovori nikjer) postali nepismeni.
30
# 24.01.2018 ob 08:54
In tudi S posluhom ozirom Z razumom...
velenjcan
# 24.01.2018 ob 13:48
ali ni možnih več razlag enega literarnega dela, sploh če je ta pisan na dvoumen način, da spodbuja k razmišljanju in iskanju razlag?

Seveda je, naloga učitelja bi bila, da te pri tem vzpodbuja in ti pomaga razviti lastno misel/pogled.

Ti pa ne verjamem tistega o znanju angleščine - ukvarjanje z enim jezikom nujno vključuje oz. ima za posledico tudi izpopolnjevanje znanja o drugem. Mehanizem transferja je eden prvih pri razvijanju abstraktnega mišljenja.
asalobir
# 24.01.2018 ob 13:14
@Ejsi/Disi

Res je, takšna raba predloga na je napačna.

Več o njej lahko najdete tudi v tem članku, ki smo ga objavili pred nekaj časa. :)
vranek
# 24.01.2018 ob 12:03
Jodzi, nisem se prepoznal, zmotila me je tvoja agresivnost do slovenske slovnice. Ves, velika vecina ljudi govori. Blebetamo, kakorkoli že, ko se pa učimo bi se pa naj naucili slovnice, retorike, narecij, pravilno, ker je to bistvo ucenja, da znamo nekaj vec od blebrtanja in 200 besed. V solo hodis zato, da znas nekaj vec. A bi se h kirurgu ,ki samo reze, potem enkrat, ko bo to obvladal, bo razmisljal kaj reze in ce bos prezivel? Beseda ni kar tako!
asalobir
# 24.01.2018 ob 11:55
@Ples

Beseda napram je v SSKJ2 označena s pisar., kar pomeni, da je zaznamovana in je splošna raba besede odsvetovana.
Nadomestite jo lahko z: do, proti, nasproti.
zozozo
# 24.01.2018 ob 11:40
En od problemov šolske slovenšline je, da zaobsega dve različni področji znanja, ki zahtevata različne talente in zanimata različne ljudi. Zelo težko je najti človeka, ki bi ga zanimala tako jezik kot književnost, in ki bi oboje dobro razumel, in znal oboje dobro poučevati.
Ples
# 24.01.2018 ob 10:47
Različne predloge rabimo različno, pogosto neustrezno, recimo, jezimo se čez vreme ...

Eni pa gledajo čez okno in hodijo čez vrata - sicer ne vem, kako jim to uspe, ne predstavljam si dobro ;)
Mala princeska
# 24.01.2018 ob 09:19
Ja, res je, osnovnisolci in srednjesolci nekateri nimajo pojma kako se pose ta s ali z ... s-ja sploh ne uporabljajo.
Zakaj rake clanke berejo ljudje, ki spadajo v tistih 10 ali 1 procent omenjene populacije? In s tem zapravljajo svoj dragoceni cas?
velenjcan
# 24.01.2018 ob 13:39
Zgodba 's' oz. 'z' in 'iz' je pravzaprav preprosta, čeprav pogosto neznana: če greš na (grad, npr.), lahko prideš samo z gradu. Če greš v grad, pa samo iz gradu.

Vsakokrat, ko slišim npr. 'prišel je iz hriba' ali 'iz počitnic', me nekam pritisne: to bi bilo možno reči samo takrat, ko bi ta šel 'v hrib', torej v tunel, v klet ali podobno. In ker je nekdo šel na počitnice ali bil na počitnicah, je moral priti s počitnic, ne pa iz počitnic. Stvar osnovne logike, zdrave pameti, kar že.

Ob takih primerih bi se slavisti res morali zamisliti.
Ples
# 24.01.2018 ob 12:44
@jodlzi
kot sem napisal je res, da sem danes vstal z levo nogo in sem zato bil zjutraj še bolj agresiven, kot sem že tako ali tako...

Saj bo ;)
Drugače pa - nikoli ni prepozno (glede samoizražanja in še česa;)
asalobir
# 24.01.2018 ob 11:50
@zozozo

Nekateri lektorji in jezikoslovci zagovarjajo eno (da gre za dva različna predloga), drugi se strinjajo z vami. Mi smo pa pisali že o obojem. :)

Zanimiv članek boste našli tudi na tej povezavi.
maher
# 24.01.2018 ob 11:05
jodlzi
medtem ko jezikoslovci razvijate vso to znanost pa je več kot 50% ljudi funkiconalno nepismenih, od tega da ne znajo napisat vloge za delo,

In kaj bi bilo narobe, če bi te v šoli naučili obojega: pravilne slovenščine + funkcionalne pismenosti? In te morda za "luksuz" navdušili še za literaturo (s primernim izborom književnih del seveda, ne pa z obstoječim)?
amfora
# 24.01.2018 ob 14:47
Ples: ne samo, da eni gledajo, celo večkrat predvajana popevka, kjer sodelujejo strokovnjaki
Založbe kaset in plošč, glasbeni uredniki, pisci besedil: " poglej čez okno" , en lep dan...
zozozo
# 24.01.2018 ob 11:15
Slovenski pravopis ima določene probleme in nedoslednosti, ki ljudem otežkočajo, da bi pisali pravilno tj. v skladu s standardom. Desetletja se zgražat nad ljudmi, da ne morejo slediti standardu, namesto da bi spremenili standard, je precej brezveze.

S/Z je en tak primer, postavljanje vejic je drugi, stalne inovacije lektorjev (ko beseda postane splošno sprejeta, jo lektorji razglasijo za nepravilno, začnejo uporabljati novo, ko ta postane sprejeta, gremo od začetka) so tretja.
zozozo
# 24.01.2018 ob 10:57
Primerjajmo z drugimi predlogi. npr. "brez", ki se pred nezvenečimi soglasniki izgovarja "bres". Pa niti ne napišemo "bres", niti ne govorimo, da imamo dva predloga "brez" in "bres".
zozozo
# 24.01.2018 ob 10:55
Ne obstajata dva predloga "s" in "z". Predlog je samo en, in sicer "z".

"S" je samo pravopisna varianta, ki se pojavlja v izgovorjavi zato, ker je naslednji soglasnik nezveneč, in to varianto (nenavadno za slovenski pravopis) tudi zapišemo. Isti pojav imamo v mnogih besedah, pa ga ne zapišemo (npr. "ozek" proti "oska", kar še vedno napišemo "ozka").
wega
# 24.01.2018 ob 09:40
Meni pa miselna lojtra "ta suhi škafec pušča" za s ali z pred ptk, fsš, cčh kar pogosto pomaga.
zozozo
# 25.01.2018 ob 17:42
Pa se nekaj, moti me, da se se vedno govori, da je "ja" v slovenscini nepravilno. Nekjer se nisem zasledila, da bi nekdo uporabljal "da" - razen po "sluzbeni dolznosti", ker je to slovnicno pravlino!

Kolikor jaz vem, "da" rečejo samo v Beli Krajini. Edina poznana oblika v vseh drugih narečjih je "ja": Zato se strinjam s tem, da je neumnost, da to šteje za "nepravilno".
zozozo
# 25.01.2018 ob 17:41
Drugače pa ja, ne glede na izgovorjavo in zapis, je to seveda en in isti predlog.
zozozo
# 25.01.2018 ob 17:37
@Javorovina -

Tudi pri "z" in "s" se izgovorjava zgodi avtomatsko, tako kot v vseh drugih primerih, ko zveneči soglasnik pred nezvenečim postane zveneč ali obratno, pa tega drugače ne zapisujemo. Slovenski pravopis je načeloma korenski, ne pa fonetski. Razlkovanje v zapisu med "z" in "s" je torej anomalija.

Če bi že skoz veljalo pravilo, da se predlog "z" vedno napiše "z" in ne včasih "s", bi se nam vsem to zdelo popolnoma normalno, pa nihče se ne bi nikoli zmotil.
Javorovina
# 25.01.2018 ob 11:31
Glede na to, da se nekdo nahaja na razdalji petnajsih metrov, in ne v razdalji petnajstih metrov, sklepam, da je uporaba predloga z bolj pravilna. Ali je, glede na primer iz SSKJ-ja, oboje enakovredno?
Hmmmm ... dejansko se nič ne nahaja konkretno na ali v "razdalji", ker je razdalja samo pojem. Nahaja se na/v predmetu, ki ima določeno lego. Od konteksta je odvisno, kaj bolj smiselno zveni. "V višinah je zrak redkejši", "delo na višini", "padec z višine", "letenje v višinah" ... pojem višine vsakič pomeni nekaj drugega, enkrat zračno gmoto, drugič fizični nivo ...
wega
# 25.01.2018 ob 10:26
@jodlzi, kaj pa te lahko pri stavku "ta suhi škafec pušča" zmede? Kaj je sploh lahko zmedlo celo učiteljice? Škafec je pač suh in zato pušča.
poupette
# 25.01.2018 ob 09:59
Veliko jih govori, da je nemscina tezak jezik. Zame je bila pravzaprav enostavna, ker je slovenscina tezka!
Pa se nekaj, moti me, da se se vedno govori, da je "ja" v slovenscini nepravilno. Nekjer se nisem zasledila, da bi nekdo uporabljal "da" - razen po "sluzbeni dolznosti", ker je to slovnicno pravlino!
Javorovina
# 25.01.2018 ob 08:24
No, ti se očitno motijo :)
Kaj pa je problem? Ali gre samo za poimenovanje, da se pač reče, da je isto, ali bi ti povsod pisal "z"?? Meni se ne zdi praktično, saj gre za prvo črko v besedi in hkrati zadnjo pred naslednjo besedo. Pravzaprav nekako spada k tej naslednji besedi. V mislih jo imaš že med pisanjem "z" ali "s". Če zloguješ, gre običajno skupaj z naslednjo besedo (ali se motim?).

Pri "brez" oz. "bres" se izgovorjava zgodi avtomatično. Čudno bi bilo, če bi se že pri pisanju "b" ukvarjali z naslednjo besedo (recimo pri pisanju pisanih črk, ki jih pišeš v enem "zamahu").
GupeM
# 24.01.2018 ob 14:57
@Avtor članka:

Ker smo ravno pri predlogih. Kateri predlog se uporablja pred "razdaljo".

Nekdo je vrgel z razdalje.
Nekdo je vrgel iz razdalje.

V SSKJ-ju najdemo primer "streljati (i)z razdalje petnajstih metrov"

Glede na to, da se nekdo nahaja na razdalji petnajsih metrov, in ne v razdalji petnajstih metrov, sklepam, da je uporaba predloga z bolj pravilna. Ali je, glede na primer iz SSKJ-ja, oboje enakovredno?

Športni komentatorji namreč (pre)pogosto uporabljajo predlog iz.
Bivši uporabnik
# 24.01.2018 ob 14:49
@velenjcan
Zgodba 's' oz. 'z' in 'iz' je pravzaprav preprosta, čeprav pogosto neznana: če greš na (grad, npr.), lahko prideš samo z gradu. Če greš v grad, pa samo iz gradu.

Kakor vzameš. Ponavadi rečemo, da je nekaj na sliki in ne v sliki, ampak detajl pa izrežeš iz (digitalne) slike in ne s slike. S slike lahko samo pobrišeš prah.
jodlzi
# 24.01.2018 ob 11:19
@maher: In kaj bi bilo narobe, če bi te v šoli naučili obojega: pravilne slovenščine + funkcionalne pismenosti? In te morda za "luksuz" navdušili še za literaturo (s primernim izborom književnih del seveda, ne pa z obstoječim)?

to bi bilo super! ravno o tem sem v svojih komentarjih pisal, da po mojem videnju temu ni tako :)

kar se pa tiče literature pa so mi jo predvsem priskutili, ne pa da so me navdušili...meni se je predvsem priskutilo to "enoumje" oziroma "enopomenskost", ko je npr pesnik z določeno vrstico mislil napisati točno to, kar piše v učbeniku oziroma kar razlaga učitelj/profesor. a je kdo vprašal pisca, da je temu tako? ali ni možnih več razlag enega literarnega dela, sploh če je ta pisan na dvoumen način, da spodbuja k razmišljanju in iskanju razlag? po mojem mnenju so to notranji procesi in ne zunanji (=te razlage dobimo sami in ne, da nam jih nekdo tlači v možgane)...
Ples
# 24.01.2018 ob 10:54
@asalobir

Me veseli, da ste omenili 'napram', ker smo se ravno zadnjič - ob prenosu SP v poletih - pogovarjali o tem. Doktor Stare namreč ta predlog izjemno rad in pogosto uporablja ...

Torej, zakaj 'napram' ni ok? In - ali kdaj je?
palbinc
# 24.01.2018 ob 10:27
ne rečemo 'stoji' ali 'leži', ampak 'je' ali pa 'jo uporabimo'
luckyss
# 24.01.2018 ob 09:32
Urednikom te rubrike predlagam, da se enkrat soočijo z že "ponarodelo" besedno vezo ...in še enkrat več....je ponovil dober met...
Osebno se mi zdi to sramotno.
Prosim za mnenja.
Ejsi/Disi
# 24.01.2018 ob 13:10
jodlzi
# 24.01.2018 ob 09:48
@wega: super, sem vesel zate in za vse, katerim to pomaga!

Če bi redno bral to rubriko (in ne toliko pametoval v prazno), bi vedel, da se piše: ki jim to pomaga!

Glede predloga s/z se najbolje znajdejo Primorci, ki govorijo predloga kar skupaj: sz.

Velikokrat zasledim, da nekateri rečejo, da čestita na in ne za. Verjetno to izhaja še iz srbohrvaščine.
jodlzi
# 24.01.2018 ob 12:47
@ples: lepo, da si tako razsvetljen! čestitke!
jodlzi
# 24.01.2018 ob 12:35
@vranek: Beseda ni kar tako!
- beseda ni konj!
- pero je močnejše od meča!
2 popolnoma kontradiktorna si reka (tudi uporabljana sta na drug način ampak tokrat sem si ju dovolil banalizirati)...sam se strinjam bolj s tvojim stavkom in z zadnjim rekom - besede so pomembne...čeprav so dejanja na koncu še bolj (druga tema)...

kot sem napisal je res, da sem danes vstal z levo nogo in sem zato bil zjutraj še bolj agresiven, kot sem že tako ali tako...tudi zato, ker sem predvsem v srednji šoli res veliko energije porabil za to, da sem debatiral s profesorji in jim dokazoval, da najprej moramo znati izraziti sebe, kar pomeni, da znamo iz svojih misli v možganih (ali zavesti) priti do zapisa/izgovora teh misli...ko znamo to se lahko (po mojem) šele pogovarjamo o tem ali je pravilno ali ni (oziroma da nas slavisti popravite/-jo, da bomo zapisali/govorili pravilno, ker v 90% itak ne govorimo pravilno). sicer gredo te stvari nekako z roko v roki ampak bistveno premalo poudarka se v šolah daje na poučevanju izražanja samega sebe...se pa to težko poučuje, če še sami učitelji tega ne znajo...
to je bil point mojega zapisa...sicer nikjer dovolj natančno zapisan razen v moji glavi :/ (spet posledica zgoraj navedenega)

pa lep dan!
zozozo
# 24.01.2018 ob 12:14
Nekateri lektorji in jezikoslovci zagovarjajo eno (da gre za dva različna predloga)

No, ti se očitno motijo :)
jodlzi
# 24.01.2018 ob 10:42
@vranek: "Ne anglescine in nekdi, kine ra zume osnov govorjene vesede materinega jezika, nima pojma niti o anglescini.
itak, ker angleščina se je razvila iz slovenskega jezika...jao...daj malo razmisli, kaj si tukaj napisal...
zaradi takšnega razmišljanja verjetno prihaja do pojava, kateremu sam pravim "slovenska angleščina", ko ljudje govorijo po angleško na način, da zlagajo stavke tako, kot jih v slovenskem jeziku (+nepravilna raba angleških besed), kar na koncu privede do tega, da angleško govorečim ljudem stavek pomeni čisto nekaj drugega kot pa nam. ekstremen primer tega je bil intervju Bratovškove na CNN oziroma kjerkoli se je tista že sramota se zgodila...

Ce te ne zanima v redu, ampak da v isti sapi slaviste zmerjas zaradi slovnice, slovnica je povzetrk tistega kar v hovorjeni in pisni obliki uporabljamo, istocasno so pa po tvoje odgovorni za funkcionalno nepismenost???
k funkcionalni nepismenosti definitvno niso pripomogli...kar sem hotel povedati (očitno je to res težko razumet) pa je, da namesto, da bi nas učili uporabe jezika v praksi, so nas driblali s pravili in enoumji. kot sem napisal - najprej je treba kobacati preden lahko shodimo...isto je pri jeziku - najprej je potrebno izbrusiti osnove, naučiti ljudi kako se izraža/uporablja jezik, nato pa pridejo finese...

Angleska slovnica je simpel le na nivoju vrtca.
se strinjam...nikjer nisem napisal, da ni tako...in angleške slovnice ne znam samo zaradi osnovne in srednje šole...če želiš ti lahko prinesem tudi certifikat o tem, da je angleški jezik zame na nivoju maternega jezika, tako pisno kot ustno...v zadnjih 15 letih sem bistveno več tekstov ustvaril v angleškem kot v slovenskem jeziku, tudi zato, ker mi je bistveno lažje zaradi "vhodne" literature...

Z nami ni nic narobe, pa s tabo?
razen tega, da sem danes vstal z levo nogo, nič kaj posebnega...s slavisti verjetno tudi ne...medtem ko z nekaterimi primerki med njimi (ciljam na svoje učiteljice in profesorice slovenskega jezika) pa marsikaj...
mi je pa zanimivo, da si se prepoznal v mojem pisanju...just sayin'
jodlzi
# 24.01.2018 ob 09:48
@wega: super, sem vesel zate in za vse, katerim to pomaga!
mene je vedno zmedel in ko sem začel postavljati vprašanja, ki se meni porajajo ob tem, sem zmedel tudi učiteljice in profesorice, ker niso razumele česa ne razumem...vedno...na koncu sem dobil odgovor - ker tako je...če je pa tako pa tega stavka itak ne potrebujemo...

glede na to, da smo morali ta stavek vsi znati na pamet (ob 2h zjutraj, kot so mi govorili) in da večina ljudi predlogov ne uporablja pravilno, je več kot očitno, da stvar ne pomaga ravno toliko, kot si jezikoslovci predstavljajo...
sicer pa je to samo mnenje ene osebe izmed teh 2mio ljudi, ki govori slovensko...
jodlzi
# 24.01.2018 ob 09:35
@Mala princeska: "Zakaj rake clanke berejo ljudje, ki spadajo v tistih 10 ali 1 procent omenjene populacije? In s tem zapravljajo svoj dragoceni cas?"

zato, ker večina ljudi noče brat/razmišljat o stvareh, ki jim niso blizu oziroma všeč...zato ker večina populacije bolj zanima kaj se dogaja v reality šovu kot pa zraven njih...
če se vrnem nazaj - sam nisem v tej populaciji, ker me jezik kot znanost ne zanima, me pa zanima izražanje samega sebe. se pravi slovnica mi je mimo (to mislim na slovensko slovnico, ker se komplicira kolikor se da; medtem ko angleško slovnico grem lahko učit direktno v srednjo šolo pa je nisem pogledal že leta), medtem pa mi je književnost zopet prirasla k srcu, čeprav so mi učiteljice v osnovni in profesorice v srednji tudi to uspele zagabiti (ker po njihovem je avtor teksta mislil povedati samo tisto, kar so naumili v učbeniku).

kot sem napisal v prvem komentarju - učitelji in profesorji slovenskega jezika se prepucavajo na takšnih pravilih medtem ko so ljudje funkcionalno nepismeni.
saj to ni edini primer takšnih budalaščin v našem šolskem sistemu - npr avtošole so podoben primer, ker se ljudi ne nauči vozit vozila ampak najprej spoštovat neka pravila in na koncu večina ne zna niti vozit niti ne zna pravil...

kot da bi hotel najprej hodit preden znaš kobacat...
jodlzi
# 24.01.2018 ob 09:58
@asalobir: moja kritika sploh ni letela na članek. super, da to poskušate razjasniti tudi tistim (npr meni), katerim te zadeve ne gredo ali nas ne zanimajo...ali je to uspešno ali ne, je druga zgodba...
"Če ne poznamo osnov, bo tudi funkcionalno razumevanje stalo na šibkih nogah; s tem se najbrž strinjate."
se strinjam, do določene meje...definitvno poznavanje nezvočnikov ter zvočnikov k razumevanju prinese točno 0...tudi pravilna/napačna raba predlogov s/z ima podoben učinek...in to je tema, ki me vedno znervira, ker sem imel te debate z učitelji tako v osnovni kot v srednji šoli...
jodlzi
# 24.01.2018 ob 09:13
ko začnete jezikoslovci nabijat o nezvočnikih in zvočnikih izgubite ves smisel oziroma pozornost ljudi.

potem nam za kvazi lažjo predstavo dajete neke stavke, ki so kr' neki, zraven nas pa gledate, kot da smo vsi debili, ker si tega ne zapomnimo...hkrati pa ne veste, da te stvari zanima manj kot 10% populacije (pa sem zelo optimističen, bolj verjetno je, da to zanima 1% populacije)...
približno tako kot bi vam gradbeni fizik začel razlagati osnove statičnih izračunov in vas debelo gledal, kaj je z vami narobe, ker si ne zapomnite osnovnih enačb...

medtem ko jezikoslovci razvijate vso to znanost pa je več kot 50% ljudi funkiconalno nepismenih, od tega da ne znajo napisat vloge za delo, enostavnih dopisov, mailov, da o kakšni bolj težkih tekstih niti ne govorim...
Izbor
Beremo
link
MMC odšteva: 5 knjig, ki so obogatile slovensko književnost
12. december 2018 ob 00:00 Slovensko literarno pokrajino so širile številne knjige, ki so dopisale svoj srčni utrip in pokazale, do kam vse lahko literatura seže, najsibo to popularna glasba, vonj po pisemskih znamkah, ...
Več novic ...
Kazalo