Jezikovni spletovalec
Ni nujno, da besedi, ki sta si podobni, spadata v isto besedno družino; po drugi strani pa tematsko polje združuje na zelo raznolike besede. Foto: MMC
V slovenščini sicer imamo dvojino, a jo tako cenimo, da jo uporabljamo samo ob posebnih priložnostih ... Foto: MMC
Oči, očesa, oka - trije različni pomeni in kopica zanimivih oblik. Uho v množini komaj kaj zaostaja. Foto: MMC
V knjižnem jeziku težimo k rabi posebnih dvojinskih zaimkov brez dodatkov z "dva", v narečjih in pogovornem jeziku sploh pa najdemo vse mogoče ... Foto: MMC

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Slovenska dvojina je danes frapantna zgolj zaradi oblik, kot je "jimadvema" ali "miedve"

Slovenska dvojina - živi fosil ali monstruozna spaka?
14. februar 2018 ob 06:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dvojina kot posebnost slovenskega jezika je bila od nekdaj obravnavana kot oblikoslovna začimba v slovnici.

Slovensko dvojino, to redko slovnično število, je že v tridesetih letih prejšnjega stoletja raziskoval Lucien Tesnière, francoski jezikoslovec. Deloval je kot dopisni član SAZU-ja, preučeval predvsem slovensko dvojino in kaj hitro opazil nenavadno razliko med dvojino v slovenskem knjižnem jeziku ter dejanskimi dvojinskimi oblikami živega govora svojih slušateljev. Oblikovala sta se torej dva ločena sistema, in sicer dvojinski knjižni in dvojinski narečni. Slovenska dvojina je bila za Tesnièra še "un anachronisme frappant" in tudi danes je treba biti pri rabi le-te pozoren. Tesnière je tudi avtor atlasa Dvojinske oblike v slovenščini, kjer s kartami nazorno prikaže razširjenost slovenske dvojine. Na področju raziskovanja dvojine v slovenskih narečjih je danes znan tudi Marc L. Greenberg, jezikoslovec ameriškega rodu, poročen s Slovenko, sicer tudi predavatelj dialektologije na slovenskih univerzah.

Dvojini ni para
V jeziku najdemo oblike, ki dvojino kot slovnično število utrjujejo. Fant in dekle običajno tvorita npr. "par" ali ljubkovalno "parček", številni tekmovalni športi se igrajo "v paru" oz. "v dvojicah", vzgojitelji in učitelji pa morajo kdaj tudi kričati, naj se otroci postavijo "po dva in dva". Ljudje se torej "poparčkajo" in "parijo", redkeje in zgolj izjemoma "poparijo".

Koren besede je namreč res isti, tj. par-, kar še nič ne pove, saj gre namreč vsaj za dve popolnoma različni besedni družini iz različnih tematskih polj: eno, vezano na par- kot dvojico, to je npr. partnerka; in drugo na par- kot agregatno stanje vode, tj. parnik. Pogosto tudi "nastopamo v tandemu", kakor poimenujemo kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugega, oz. dvosedežno kolo, načeloma pa s tem želimo izraziti skupaj nastopajočo dvojico oz. par.

Za neustrezne dvojinske sklonske oblike so pogosto krivi dajalnik in mestnik ali orodnik
Dvojinske oblike nekaterih samostalnikov so kar nekako problematične – zaradi redko ustrezne rabe lahko za koga zvenijo tudi tuje, pogosto so tudi preprosto daljše in teže izgovorljive. Precej nenavadne so recimo lahko dvojinske oblike za dajalnik, mestnik in orodnik. Če se npr. ustavimo ob samostalniku uho, se ta v imenovalniku dvojine s podaljšano osnovo glasi "ušesi", v dajalniku pa "ušesoma" … Konec koncev, kdo pa še danes reče "k ušesoma sem si prislonil slušalke" ‒ ko misli naglavne slušalke za poslušanje glasbe? V tem in podobnih primerih seveda mnogo raje in brez vsakega pomisleka uporabljamo množino, tj. "k ušesom" ‒ čeprav nimamo treh … ušes, še manj pa "uh". Morda bi nekateri rekli celo, da bolj naravno kot "ušesoma" zveni denimo nekaj kot "ušesava" … Na podoben način lahko zveni tuje tudi "mestoma", "učiteljicama", med tema dvema "skrajnostma" ali "nevarnostma" ali pod visokima "javoroma" in pred dvema "stoletjema" ‒ in pa seveda npr. "z gospema".

Posebna oblika za dvojino v slovenskem jeziku ni povsod prisotna, saj slovenska dvojina ni povsem samosvoja, to pomeni, da so nekatere oblike enake množinskim. Rodilniški obliki samostalnikov v dvojini in množini sta sicer načeloma enaki, npr. dveh in treh "velikih zidov", prav tako mestniški obliki, kjer se na koncu pojavlja značilen -h, ki se v izgovorjavi zaradi svoje manjše zvočnosti včasih ne sliši in se zato pogosto kar izgubi, npr. o dveh in treh "velikih zidovih".

Razlikujejo pa se dajalniške oblike, čeprav v dvojini prevzamejo obliko orodnika, npr. "novima stvarema" in "z novima stvarema", medtem ko sta množinski obliki drugačni in se tudi razlikujeta od dvojinskih, torej "novim stvarem" in "z novimi stvarmi".

Zamenjava dvojine za množino je povsem ustrezna
V celoti je ustrezno in tudi prav rabiti množino za parne dele telesa, oblačil in podobnega, recimo "Pogledala ga je z zaljubljenimi očmi.", saj vemo, da ima omenjeno dekle le dve očesi. Raba dvojine je v tem primeru zaznamovana, medtem ko je množina nevtralna. Uporabljamo jo za poimenovanje parov z enako funkcijo, recimo "zavihajmo rokave" ali "dotaknimo se podplatov". Tudi če "imamo dvojčke", to še ne pomeni, da imamo množico otrok večkratnika dve, ampak dva otroka, ki sta dvojčka.

Svobodna dvojina v časopisnih naslovih
Tudi izrazna podobnost besed, ki so popolnoma enake, le da so nekatere v ednini, druge pa v dvojini, lahko zmede, posebej če ne beremo neposredno z razumevanjem konteksta. T. i. svobodna dvojina se pogosto rabi v časopisnih naslovih, kjer deluje dvoumno, saj predstavlja izziv v ugibanju, ko bralcu pušča vsaj dve odprti možnosti za razlago pomena. Na ta način se hoče pritegniti pozornost javnosti, pojasnilo pa je tako ali tako pozneje v besedilu. Naslov "usodna strela v domačem stanovanju" lahko npr. pomeni ali vremenski pojav strele, ki je udarila v stanovanje, ali pa dva strela orožja, ki sta bila razlog za smrt neke osebe.

Ali dejansko obstaja nekaj kot ženska dvojina?
Ženske imamo tudi svoje zaimke, to je npr. imenovalniški zaimek midve, tudi medve in me, pri čemer imajo nekatere od teh posebne oblike tudi v nekaterih neimenovalniških sklonih. Na podlagi tega je verjetno v glagolski spregatvi pri knjižnih sedanjiških dvojinskih oblikah prišlo do olajšanja napetosti med spoloma in do končnice -ve (npr. slišive) namesto knjižne -va (npr. slišiva) torej je glagol prevzel obliko iz zaimka midve, npr. "Vidive se v petek.". Morda pa gre le za ostanke te oblike iz starejših slovnic, ko je bila ženska oblika na -ve še dopuščena kot ustrezna. Dve osebi ženskega spola premoreta posebno knjižno končnico v zaimku, a to ne velja za glagol, kjer so vse knjižne končnice moškega spola. Če gre za žensko in moško osebo ali za dve moški, prevlada moški spol, recimo midva (Tina in Tine) "se imava rada" ali midva (Tine in Tomaž) "greva domov", pa tudi midve (Tina in Nastja) vas "pozdravljava". V narečju lahko slišimo, denimo, tudi "vas lepo pozdravljavi", na Dolenjskem lahko slišimo tudi "sva zmenjene, ob devetih se dobive.". Seveda so še vedno slišati narečne oblike "grema" in "imama", pa tudi hiperkorektni "imasta" … kjer pa težava ni več povezana s spolom.

Narečna pluralizacija dvojine
Že Tesnière je ugotovil, da Slovenci v narečjih dvojino popačimo, nepravilno dvojino je namreč slišati tudi v oblikah, kot sta "dve sklece" namesto dve skleci ali "dva moštva" namesto dve moštvi ‒ zato je govor tudi o izginjanju dvojine, vendar tovrstne spremembe, kot kaže, ne omajajo položaja slovenske dvojine, vsaj njene funkcije ne. Da v neknjižnem jeziku nemalokrat uporabimo množino namesto dvojine, četudi obliko za njo imamo, kaže tudi, da sta v sobi npr. "dve mačke", nekdo ima "dva vprašanja", včasih je treba počakati "dve minute" ali doživeti kaj pred "dvemi leti".

Prešeren je resda uporabljal t. i. arhaično in nepravilno dvojino, kot je denimo "dveh očesov" ‒ danes česa takega ne slišimo več, mi imamo raje "dveh ok" ali "dveh učk", namesto "dvojih oči".

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
MrzlaJuha
# 14.02.2018 ob 07:13
Dvojina je lepa. V nekaterih primerih bi uporaba množine popolnoma pokvarila vzdušje nekega trenutka, dvojina pa ti lahko obrne življenje na glavo. Revimo, ko ti punca reče "A greva k meni?".
nonparel
# 14.02.2018 ob 08:08
Slovenski jezik je pravi jezikovni zaklad, žal ga kvarijo razni novonastajajoči slengi. Vpliv angleščine in predvsem srbohrvaščine potomcev priseljencev, to se še najbolj zazna v Ljubljani. Tudi celodnevno poslušanje nekaterih poslancev v parlamentu ne prispeva k izboljšanju slovenskega jezika. Ne vem, kako lahko neka poslanka, ki vodi tisto komisijo o žilnih opornicah vseskozi izgovarja spomnem se namesto kot je slovnično prav spomnim se. Črko i spremeni v črko e.
Tudi pri nekaterih komentatorjih tukaj sem to opazil.
Negujmo svoj slovenski jezik, že itak smo kot narod ostali skoraj brez vsega svojega, če izgubimo še svoj jezik, izginemo kot narod za vedno.
eMZe
# 14.02.2018 ob 07:30
A da je frapantno? Kaj pa, če je presenetljivo, presunljivo, pretresljivo, dih jemajoče, nenavadno, ful odbito?

Večina nam znanejših jezikov ima skromne nastavke dvojine v besedici "oba/obe" (both, beide, oba, le deux, båda itd.).

Morda pa smo eno redkih ljudstev, kjer biti v dvoje pomeni popolnoma drugačno izkušnjo kot biti v množini? Povabila "gremo se poročit, stiskat, dol dat" imajo res nenavaden zven.
noam
# 14.02.2018 ob 08:15
Moja prihaja iz kraja, kjer govorijo več kot na pol hrvaško, pa se vedno zdrznem, ko mi predlaga, da gremo seksat. Nikoli ne vem ali naj bom vesel, ker je zraven povabila še kolegico ali zgrožen, ker pride kolega, potem se pa spomnim, da v resnici misli samo naju dva. Ampak sliši se pa čudno in ne pomaga ravno pri vzdušju. :P
Krimsky
# 14.02.2018 ob 08:05
Tiste, ki znajo …
~
… pa ukane že velika začetnica …
zapravico
# 14.02.2018 ob 07:57
Pol ljudi v sloveniji sploh ne zna pravilno govoriti slovensko
stewie
# 14.02.2018 ob 08:32
Narečna pluralizacija dvojine
Že Tesnière je ugotovil, da Slovenci v narečjih dvojino popačimo.

Prosto po Katancu: "Igramo še dve tekme."
maher
# 14.02.2018 ob 10:55
@fffffff: sem univerzitetno klasično izobražen, pa me vseeno prime sr..., ko vidim kaj vse moramo plačevati.

Če si ti "univerzitetno klasično izrobražen" tudi mene prime sr..., ko vidim, komu vse moram plačevati (študij) ...
Hik
# 14.02.2018 ob 09:17
@MrzlaJuha
Revimo, ko ti punca reče "A greva k meni?".

Saj ni nujno, da bi namesto dvojine uporabila množino. "A greš k meni?" bi večina sprejela enako dobro kot dvojino (in potem bi jo on čakal pri njej doma, ona pa bi ostala zunaj z drugim).

Se pa povsem strinjam, da je dvojina lepa. Meni osebno se zdi bolj komplicirana množina. Se pri štetju prebiješ čez dva konja in si oddahneš, da zdaj pa ne bo več težav, potem pa šteješ: 3 konji, 4 konji, 5 konjev, ..., 100 konjev, 101 konj, 102 konja... Zdaj pa tujcu dopovej, da je to bolje kot 3 konji, 5 konji, 100 konji, 101 konji, 102 konji...
Seneca
# 14.02.2018 ob 07:52
Dve pivi :)
zakrajšek
# 14.02.2018 ob 09:35
Dvojina je vsekakor najlepši "izum" slovenščine. Izraža intimo, kakršna je možna samo med dvema, poleg tega pa je tudi "praktična".
V angleščini npr. lahko včasih prebereš celo prvo stran romana, ne da bi vedel, ali piše o dveh ali več ljudeh.
Pri slovenščini je jasno že v prvem stavku: "Sedela sva na obali."
Angl. "We were sitting on a beach" se lahko nanaša na dva (ljubimca) ali pa na garnizon vojakov ....
asalobir
# 14.02.2018 ob 07:37
@eMZe

Seveda, tudi takšno je lahko. Več sopomenk poznamo, bolj poznamo svoj jezik. Je pa dobro kdaj uporabiti tudi kakšno, ki je ne slišimo vsak dan. Se strinjate? :)
xnplater
# 14.02.2018 ob 08:17
Poslanci itak ne znajo slovensko. 3/4 je tujih besed, ker nimajo pojma kaj sploh govorijo, samo da nekaj nakladajo. Da bi pa lepe besede uporabljali, da bi jih vsi razumeli, to pa ne.

Tudi veli ljudi ne uporablja dvojine, uporabljati znajo samo predlog Z, ni rodilnika itd. Žalostno.
henodarling
# 14.02.2018 ob 10:40
Hvala za take prispevke, za nazaj in za naprej!
Oranžni
# 14.02.2018 ob 08:23
Nonparel

Je bilo v preteklosti kaj drugače? Koliko spakedranih nemških besed imamo v našem vsakdanu še iz stare Avstrije? Kako dolgočasen bi bil naš jezik, če ne bi imeli srbskih kletvic? In koliko besed imamo, ki so grškega izvora? (demokracija, biologija, filozofija, hermafrodit, maraton ...) In koliko iz latinščine? (celibat, kurikulum, alturizem, anima(cija), (sveta) maša ...)
garmond
# 14.02.2018 ob 12:47
Čeprav smo bili del države, kjer je bil srbohrvaški jezik več vreden kot slovenski, se je v tem obdobju slovenski jezik najbolj razvil in obogatil.
Zahvala gre našim slavistom ter vsem učiteljicam in učiteljem slovenščine, ki so z veliko vnemo in ljubeznijo do našega materinega jezika skrbeli za to.
Slovenski jezik je eden izmed najlepših in besedno najbogatejših jezikov na svetu. Pa ne trdim tega zato ker sem Slovenec, ampak zato ker je res tako. Že zaradi tega se ne sramujmo svojega porekla, kamorkoli v svet gremo, vsaj zaradi svojega edinstvenega jezika nas ni treba biti sram, če nas mora že biti zaradi naših klečeplaznih politikov.
maher
# 14.02.2018 ob 09:04
Krimsky, pajade!
"Pa pojdimo, dekle, osorej ..."
Javorovina
# 14.02.2018 ob 08:28
Pa je to res prava pot – izmišljati si posebnosti v komuniciranju? A si ne bi rajši omislili kaj bolj univerzalnega, logično pravilnega, brez posebnosti in izjem?
To je opis smrti. Ne vem, kaj drugega bi še lahko bilo res univerzalno. Komuniciranje/življenje brez posebnosti ne bi bilo življenje.
kasandra
# 14.02.2018 ob 10:44
Dragi ffffff, kateri pa je tvoj materni jezik? Zanimivo bi bilo vedeti.
kislec
# 14.02.2018 ob 08:51
" Konec koncev, kdo pa še danes reče "k ušesoma sem si prislonil slušalke" ‒ ko misli naglavne slušalke za poslušanje glasbe? V tem in podobnih primerih seveda mnogo raje in brez vsakega pomisleka uporabljamo množino,"
- kar je tudi (celo!) predpisano! - tako za dele človeškega telesa, ki "nastopajo v paru" , kot tudi za njihove pritikline (čevlje, rokavice...)

Pozabil sem rokavice - ne rokavici.
Slednje uporabimo samo v primeru, če želimo poudariti "obe" : Raztrgal sem obe rokavici.
PS Zgoraj navedeni napačni primer pa bi se moral seveda dosledno glasiti " ...k ušesoma sem si prislonil slušalki" ...
kasandra
# 14.02.2018 ob 15:44
Ja, Tomo, imaš prav. Česar človek ne zna, je težko in komplicirano, pa če je to jezik, matematika ali pa kaj tretjega. Če znaš, je vse otročje lahko. Obstaja sicer sredstvo proti neznanju, vendar ga mnogi, ki ropotajo na tem forumu, še niso odkrili.
tomo098
# 14.02.2018 ob 14:14
@kislec

"... Primorci dvojine sploh ne uporabljajo, torej je tudi ne morejo popačiti.... "

Dvojine ne uporabljajo zgolj govorci, ki v svojem matičnem jeziku te nimajo, novega jezika pa se zaradi raznih prikrajšanosti v tem procesu niso utegnili povsem naučiti. Nadalje, dvojine ne uporabljajo redka (!) obmejna narečja. In končno, dvojine ne uporabljajo v slengu skupine in posamezniki, kjer jim je to, da je ne uporabljajo, pomemben kriterij samoidentifikacije. Ugotovite kdo to so. V resnici tudi tistim govorcem, ki so npr. "pozabili" na žensko in srednjo dvojino... dve ure, dva okna... ne gre ob tem skupaj marsikaj... dva ljudje, dva delavci, dva ptiči... nekaterim domače tri delavca, pet ptiča, sto hudiča pa nima s slovenščino niti toliko kot kitajske pismenke.
henodarling
# 14.02.2018 ob 10:49
In malo za smeh, še kakšna primorsko-zamejska oblika:

"Sem stopil v sobo in so bli tam dva moški."
Ali:
"Kam greš Pepo?"
"Ma sem prou zdej tou it pruti nazaj."
"In tam na cesti so bli dva peski."
M-filter
# 14.02.2018 ob 07:26
MrzlaJuha

maš prav. kak bi blo, da bi njen kolega pršu mimo ona bi ti pa rekla "a gremo k meni", čeprav sam zarad tega ker kolega ne mara :D
zozozo
# 15.02.2018 ob 19:41
Mimogrede, SSKJ navaja obe obliki.
zozozo
# 14.02.2018 ob 22:59
@dzosua - Dveh podnov. Je pa drugače bilo na tapeti prejšnji teden, klikni link zgoraj.
dzosua
# 14.02.2018 ob 17:46
Kdo morda ve, kako se sklanja samostalnik “dno” v rodilniku dvojine? Dveh ____ ni. :)
VelikiGoban
# 14.02.2018 ob 10:27
"Ženske imamo tudi svoje zaimke" v besedilu moškega avtorja poraja dvom v slovnično pravilnost copy/paste funkcionalnosti urejevalnika besedila :)
Javorovina
# 14.02.2018 ob 10:08
Dodana vrednost (pomen) je tudi razlikovanje spola pri glagolu (šel/šla). V poeziji je to včasih neprecenljivo. Ena random pesem, kjer ženska nagovarja žensko: e.v.a. misel nate
jahbulon
# 14.02.2018 ob 06:52
“Morda pa gre le za ostanke te oblike iz starejših slovnic, ko je bila ženska oblika na -ve še dopuščena kot ustrezna.”

Morda, ampak slovničarji so imeli prav, da so to prepovedali in, vsaj danes, zveni neuko. Ni pa izključeno, da bodo hotele feministke reinkarnirati glagolske oblike na -ve, ker bo zanje prevelik trigger, da prevlada moška oblika.
Nikolaj
# 15.08.2018 ob 20:15
Zelo poučen članek.
kislec
# 16.02.2018 ob 09:37
kasandra, "na tapetu" rečejo in pišejo bivši bratje; pri nas še (v sedmih desetletjih) nisem niti slišal, niti prebral "tapet" - do tvoje navedbe, ko sem šel gledat v SSKJ, kamor so ga res res vštulili : pa sploh ne kot tapet sam (predmet), marveč samo frazo - očitno v obliki, uvoženi z juga.
zozozo
# 15.02.2018 ob 19:39
@kasandra - Mogoče v tvoji vasi. Pri nas se reče na tapeti.
tomo098
# 14.02.2018 ob 14:26
"...kako razumno resiti komplicirano stanje slovenske dvojine?..."

Mnoge moti ta slovenska dvojina kot, da gre res za kako komplicirano stvar, čeprav od tujcev zahteva zgolj v glavi nek miselni preskok. Tak, kot, recimo, ko se greš učit nemško in ugotoviš, da imajo nemci manj sklonov kot mi in drugače jih uporabljajo (šit... groza) ali pa da italijani sklanjajo besedice pred "pravimi besedami". Tako kot ugotoviš, da Angleži niso čisto brez sklonov in da lahko pri tem jeziku kar pozabiš na pravila in se namesto tega nadudlaš uporabo na pamet. Groza, skratka. Najlepše bi bilo, če bi bili vsi jeziki kar enaki, taki kot tisti, ki ga sami govorimo. Da pa bi bilo bolj fancy in bi se lahko hvalili z znanjem jezikov pa bi se samo drugačne besede naučili in bi že šminkirali v drugem jeziku. Hočem rečt... tole mi je tako smešno... samo jamranje in umiranje kako je slovenščina komplicirana zaradi dvojine (ni res!) in kaka krivica je to za tistega, ki naj bi jo govoril ali se je naučil, nihče pa se ne obregne v tisto, kar slovenščino res dela komplicirano - sklanjatve.
HALOZAN2
# 14.02.2018 ob 14:13
Haložanka reče : Midve greme...soseda čez Dravo pa: Midvi grema...
poharc
# 14.02.2018 ob 13:35
Jaz sem pa naivno mislil, da je "parnik" dobil ime od "pare" ne pa od "par" kot dvojice.???
velenjcan
# 14.02.2018 ob 13:30
pise nas sveh, vas dveh ....

Dvojina je 'naju (dveh)', 'vaju (dveh)'.
'Nas' (vseh) je množina, 'vas' je množina.

Mešanje množine in dvojine je značilno za govorce z juga, kjer ne poznajo dvojine.
prizemljen
# 14.02.2018 ob 13:24
kislec

Najprej razčistimo, kdo so za vas Primorci.
velenjcan
# 14.02.2018 ob 13:22
Zakaj dvojih oči in ne dveh oči?

'Dvojijh oči' pomeni 'dveh parov oči', 'dveh oči' pomeni 'obeh oči enega para'.
prizemljen
# 14.02.2018 ob 13:21
nonparel

Najbolj ga kvarimo kar sami. Slovito nesmiselni in super grdo zveneči "temu ni tako" je zrasel na Slovenčevem zelniku.
poupette
# 14.02.2018 ob 13:04
garmond, tudi jaz sem zelo hvalezna moji uciteljici slovenscine iz osnovne sole in pa starsem! Oce je zelo pazil, da smo govorili lepo, ceprav je vcasih kako rekel zelo "lublansko".
Lahko se pohvalim, da mi je ze veliko ljudi v Sloveniji reklo, da kljub temu, da zivim ze vec kot 40 let v Nemciji, se to v mojemu govoru ne pozna. (Pri tem sem pomislila recimo na Schwarzeneggerja, ki govori nemsko z groznim ameriskim naglasom!)
DrMrrr
# 14.02.2018 ob 11:42
Ženske imamo tudi svoje zaimke ...
zakrajšek
# 14.02.2018 ob 11:35
Čemu pa naj bi bila sploh potrebna ta oblika ("nas/vaju dveh") - saj povsem zadostuje "vaju".
Mala princeska
# 14.02.2018 ob 10:58
@Ples:

Sem sla pogledat SSKJ, in vidi vidi: pod geslom midva, vidva, onadva .... pise nas sveh, vas dveh .... A jaz to prav gledam? Pa po moje, da ja ...
kislec
# 14.02.2018 ob 09:01
Slovenci v narečjih dvojino popačimo, nepravilno dvojino ?? je namreč slišati tudi v oblikah, kot .... "dve sklece"

Tole pač ni primer popačenja dvojine, pač pa njene opustitve, zamenjave z množino.

Primorci dvojine sploh ne uporabljajo, torej je tudi ne morejo popačiti.
Mala princeska
# 14.02.2018 ob 08:53
@ Krimsky:

.... clovesko zivljenje je prekratko za vojne, stavke, obravnave na sodiscih, dolgotrajna zdravljenja bolezni in se in se in se ... kdaj boste uvideli, da je jezik zivljenje, in da smo si ga ustvari in si ga ustvarjamo sami ... s tem ko bentimo cezenj, samo poglabljamo to kompliciranje .... potem pa dajte enostavne in jasne in preproste resitve - zanje si je treba vzeti cas pol zivljenja, ce ne celega, in imeti uvod in intelekt in biti pogumen ... dajte enostavne resitve in jih predlagajte ministrstvom, zavodom in pojdite in spregovorite ... na enem takem forumu v zavetju domacega zapecka, res ne bo efekta, ker je tudi vlozek cit-catanja na portalih zanemarljiv. torej, kako razumno resiti komplicirano stanje slovenske dvojine?
1a34
# 08.07.2018 ob 15:45
Zakaj rečemo cifri 1 enka, številu 2 pa dvojka?
izo
# 03.04.2018 ob 14:11
midve greve press
HOR
# 31.03.2018 ob 00:41
"..Prešeren je resda uporabljal t. i. arhaično in nepravilno dvojino, kot je denimo "dveh očesov" ‒ danes česa takega ne slišimo več, mi imamo raje "dveh ok" ali "dveh učk", namesto "dvojih oči"..."

...dveh oči..!?
kasandra
# 16.02.2018 ob 08:43
Ok, zozozo. Pa vztrajaj.
Izbor
Beremo
link
Tina Vrščaj: Plašč
22. oktober 2018 ob 18:49 Skozi deset zgodb v zbirki Tine Vrščaj Plašč spremljamo različne protagoniste, ki se znajdejo v nepričakovanih situacijah.
Več novic ...
Kazalo