Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 25 glasov Ocenite to novico!
kateri, ki, zaimki
Načeloma zaimek "kateri" rabimo le ob predlogih. Lahko ga uporabimo tudi za izražanju svojine, vendar ne za moškega v ednini - tedaj uporabimo "čigar". Foto: MMC RTV SLO
kateri, ki, zaimki
Danes skorajda pozabljeno pravilo "ki" povezuje z določnostjo, torej z nečim natanko določenim. Foto: MMC RTV SLO
kateri, ki, zaimki
Včasih namesto besedice "ki" uporabimo "kateri", da laže izrazimo želeno. Foto: MMC RTV SLO
predlogi, s, z
"S" in "z" nam v zborni izreki pogosto delata težave, čeprav obstaja preprosto pomagalo - stavek "ta suhi škafec pušča". Foto: MMC RTV SLO
predlogi, s, z
Ne pozabimo, da "s" in "z" nista aktualna le v orodniku, ampak tudi v rodilniku - zlasti pri nekaterih slovenskih naseljih. Foto: MMC RTV SLO
predlogi, h, k
Še dva predloga, ki lahko ponagajata. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: "Važen je tisti, katerega snemate." Ali tisti, s katerim snemate.

Najmanj pa tisti, ki ga ne snemate
5. julij 2017 ob 06:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vse ima svojo mero - če se zaimek "kateri" rabi prepogosto, v vseh položajih, nas lahko zabolijo ušesa, nič drugače pa ni ob nepravilni rabi predloga "z". Zato pazimo, da ne bi "kateri" preprosto zamenjevali s "ki" ali "z" s "s" ‒ in obratno.

Tudi v slovenskih kuharskih prispevkih lahko slišimo oz. preberemo kar naprej ponavljajočo se besedo, ki se zaradi neustrezne rabe zdi še daljša, kot v resnici je, in zaradi katere lahko začnejo boleti ušesa: "V kovinski pekač, katerega smo premazali z maslom, vlijemo tekočo zmes, katero smo predhodno dve uri pustili počivati na hladnem, nato pa pecivo pečemo v pečici, katero segrejemo na 220 ºC."

Zakaj tako radi uporabljamo "kateri"?
Neustrezna raba besed "kateri ‒ katera ‒ katero" lahko hitro razkrije jezikovno šibkega uporabnika slovenskega jezika. Morda se "kateri" hiperkorektno uporablja namesto "ki", saj na prvi pogled deluje pravilneje, bolj izobražensko oz. fino. Morebiti pa tudi zato, ker se uporablja kot neke vrste mašilo, daje občutek nepripravljenosti govorca ali vsaj razmišljanja sproti ‒ gre namreč za hkratno govorjenje ob dejanski pripravi jedi. Jezikovno lektorirano besedilo bi se namreč glasilo: "V pekač, premazan z maslom, vlijemo zmes, ki smo jo pustili počivati na hladnem, nato pa pecivo pečemo v pečici, segreti na 220 ºC." Zelo verjetno pa bi se zgodilo, da bi kuharjev govor tako potekal precej hitreje kot priprava jedi.

Ob "kateri" je predlog obvezen!
"Kateri" rabimo tudi kot vprašalni pridevniški zaimek, ko sprašujemo po vrsti: "Kateri jogurt imaš najraje?" Večja pazljivost pa je dobrodošla, ko "kateri" in "ki" uporabimo v vlogi oziralnega zaimka: "Jogurt, v katerem so koščki svežega sadja". Preprosto in uporabno navodilo se glasi, da se "kateri" ‒ v nasprotju s "ki" ‒ uporablja izključno in samo skupaj s predlogom v odvisnih stavkih, denimo "pri katerem", "ob katerem", "s katerim", "na" ali "za katerega" itn.

Tudi slovnica pravi, da se "kateri" načeloma rabi samo s predlogi. "Kateri" uporabimo tudi, kadar lahko z njim zamenjamo "ki" in s tem preprečimo nejasnosti: "Sošolka mojega prijatelja, katera … " S "kateri" lahko izrazimo tudi svojino in lastnino oz. pripadnost, npr. "Učiteljica, katere razred se je izkazal, je zadnji šolski dan prinesla sladoled." Če pa bi v stavku nastopal razrednik, torej samostalnik za živo, moškega spola, bi namesto "katere" uporabili "čigar": "Profesor, čigar razred …"

Predlog ali prepozicija = beseda PREd POZICIJo druge besede
Predlogi
oz. prepozicije, ob katerih se uporablja "kateri", so kratke besede, ki izražajo razmerja med prvinami predmetnosti oz. dvema besedama ali besednima zvezama, npr. iz(za), (iz)nad, z drevesa; pri, k/h, po, proti, v, ob, na drevesu; pod drevesom; skozi, pred, čez, za drevo itd. Razmerja med besedami so najpogosteje prostorska (pri drevesu), lahko so tudi časovna (ob petih), načinovna (npr. do sitega) ali izražajo tvarino (iz pravega usnja) idr.

"S" in "z" ter asimilacija po zvenečnosti
O "s" in "z" se učimo že v osnovni šoli, nato še enkrat v srednji ‒ na koncu koncev pa ju lahko še vedno zamenjamo tam, kjer bi si to najmanj želeli, npr. v že natisnjeni prošnji za delovno mesto. Kajti tudi t. i. izkušenim uporabnikom teh dveh črk, za kateri menijo, da ne moreta v uho, če sta uporabljani narobe, se komu še zmeraj lahko zazdi, da bi pred nekatere besede postavil kar nezvenečo različico, npr. "s vsakim". Pogosto se namreč izkaže, da posluh za to, ali "s" oz. "z" s sledečo besedo steče, ni najbolj zanesljiv.

Črka "z" dobi govorno in pisno varianto "s" pred zapisanimi nezvenečimi nezvočniki, pri tvorbi katerih glasilke ne sodelujejo, tj. ne zvenijo. Zvenečnost glasov je povezana s t. i. asimilacijo po zvenečnosti, tj. prilagajanjem zvenečnosti danega glasu sledečemu glasu. Črko s npr. v besedi "glasba" izgovorimo zveneče kot z ([glazba]), ker z-ju neposredno sledi zveneči soglasnik b, od katerega s dobi slušno zvenečnost; medtem ko d v "predpasnik" izgovorimo nezveneče kot ([pretpasnik]).

"ŽaBa GoDe DŽeZ", medtem ko "Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa"
Različna pomagala za pravopisna pravila so za koga morda smešna ali brez veze, za koga drugega pa uporabna ali celo prikupna ‒ kakor koli že: preverjeno delujejo. To velja tudi za predloga "s" in "z", saj "z" uporabljamo pred tistimi besedami, ki se začnejo ali na samoglasnik (npr. z ananasom) ali na zveneči nezvočnik (z besedo), pri čemer si velja zapomniti stavek "Žaba gode ez", kjer izbrišemo samoglasnike, predlog "z" pa postavimo pred zveneče nezvočnike, ki v njem ostanejo, tj. b d g đ z ž. Predlog "s" pa postavimo samo pred nezveneče nezvočnike, torej soglasnike v stavku "Ta suhi škafec pušča", ko izbrišemo samoglasnike, tj. p t k – f s š – c č ‒ h.

Pravilna raba predlogov "s" in "z" je ena izmed najpogostejših napak uporabnikov slovenskega jezika. Pravzaprav je problematika še mnogo širša, saj se v številnih besedah "z" zaradi črkovnega okolja sicer res sliši kot "s", ampak se zapisuje kot "z", npr. jaz. Ko se pojavi dvom o zapisu kakšne besede, jo je priporočljivo takoj postaviti v umišljeno zveneče (samoglasniško) jezikovno okolje, npr. nahrbtnik v hrbet (ne "hrpet"), jaz v jaza (ne "jasa") ali ogrizka v ogrizek (in ne "ogrisek"). Nato pa poglejmo, kako se opazovan soglasnik obnaša: ne boli nas hrpet, ne gremo na delavnico notranjega jasa in tudi besede ogrisek ni moč najti v nobenem slovarju – zato hrbta, jaz in ogrizka.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Perlica
# 05.07.2017 ob 07:06
Zelo dobrodošel prispevek.
falco
# 05.07.2017 ob 07:34
Odličen prispevek, problem je, ker bodo tisti, ki bi ga najbolj nujno morali prebrati, šli mimo ... Praviloma je tako ...
Grommm
# 05.07.2017 ob 07:43
Dobro razloženo.

Kot prevajalec lahko povem, da so gostinci in kuharji najbolj šibki pri uporabi našega jezika. To, kar pišejo na svojih spletnih straneh, je tragedija.

Sem in tja pa dobimo v prevajanje tudi kake sodne odločbe in to kar zna sodnik narediti oz. napiati v želji "biti nad-pameten", si ne more predstavljati noben kolikor toliko normalen človek. Ravnokar obdelujemo tako sodno odločbo, kjer je le uvodna stran CELA napisana v enem samem stavku. Pa bi razumel, če se pisec sam ne bi izgubil v "teh črevah".
reorah
# 05.07.2017 ob 09:07
Hvala!!!!
Pogrešam takih prispevkov!

@Al3s
Če smem postaviti eno vprašanje: zadnje čase na slovenskih televizijah (tudi na tv slo) novinarji med prenosi vedno uporabljajo črko u namesto v (primer: igralec je bil u prepovedanem položaju). Je to pravilna uporaba?

To sploh ni samo zadnje čase! UŠESA BOLIJO od tistih televizijskih (tudi radijskih) "ulada", "ureme", "ulak".....
Pistorius
# 05.07.2017 ob 08:43
Še en tak (tragi)komičen primer "hiperučenosti", čedalje pogosteje slišan na TV, ob katerem bolijo ušesa in prebavila: namesto preprostega "zato, ker" ali samo "ker" - "iz razloga, ker"...
Pistorius
# 05.07.2017 ob 08:40
@Gromm: Z vašimi prevodi, Gromm, imajo lektorji očitno veliko dela (vejice, rodilnik zanikanja ...)
zakrajšek
# 05.07.2017 ob 10:13
@prlek:
Dekle je oboje: (slovnično) srednjega in (semantično) ženskega spola.
Dalo bi se reči tudi "Dekle je šla po vodo." Če preveč vztrajamo s slovničnim sr. spolom, dobimo komične učinke. Npr.: "Dekle je imelo svetle lase. Kadar je hodilo, so so se mu zlato lesketali. Brat mu je bil podoben. Tako kot on je tudi ono malce krevsalo..." Itd.
iztrd
# 06.07.2017 ob 01:54
@fuckwad

V tem primeru bi bil seveda ustrezen predlog »z«, saj bi moral predlog res slediti izgovorjavi.


Napaka! Predlog s/z ne sledi izgovorjavi, temveč "gleda", katera črka je zapisana po njem (z Joséjem [zžosêjem] ali z Josejem [shósejem].

Obratno je pri predlogu k/h, tam pa se upošteva izgovorjava čkre, ki mu sledi (h Karmen in h Carmen [hkármen]).
dejneseri
# 05.07.2017 ob 11:19
super!

mogoce bi bilo smiselno tudi malo omejiti rabo "sam/samega, samo".
ce si sposodim kar primer od zgoraj:
"V *sam* kovinski pekač, katerega smo premazali z *samim* maslom, vlijemo *samo* tekočo zmes, katero smo predhodno dve uri pustili počivati na hladnem, nato pa *samo* pecivo pečemo v *sami* pečici, katero segrejemo na 220 ºC."
Zelouredu
# 05.07.2017 ob 10:49
Raje posvetite kakšen članek uporabi slovenskega jezika novinarjev, ki (predvsem na tv-ju) intervjuvajo ljudi iz bivše yu in pri tem brez izjeme uporabljajo srh jezik, čeprav je zelo jasno, da intervjuvanci razumejo slovensko.
Nekaj najbolj v nebo vpijočih:
Novinarka na tv (sem pozabil na kateri in tudi ni pomembno) govori s prebivalko obmejnega zaselka na hr strani glede AS in z njo govori hrvaško. Seveda je pričakovati, da ta gospa, ki že 40 let živi ob slo meji slovensko ne razume, kajneda?!?!
Ali pa selektorji reprezentanc v košarki, odbojki, itd. Slovenski novinarji na slovenski televiziji s slovenskim selektorjem brez trohice sramu in zadrege uporabljajo srh jezik, ki se potem s podnapisi prevaja v slovenščino ...!?!?
Zgrožen nad odnosom do slovenskega jezika vodstva slo tv, ki to dopušča.

To so teme o katerih moramo govoriti in pisati, ne pa picajzlat in drobnjakat z nekimi marginalnimi jezikovnimi zagatami. Drugorazrednost uporabe slovenščine v javnosti pa pometati pod predpražnik.
mb128
# 05.07.2017 ob 10:32
Zanimiv in zelo poučen prispevek!
Mene pa tukaj zanima nekaj drugega. Hm, le kako je možno da se nam prikrade toliko napak? A nimamo prav vsi, ki komentiramo tu gor končane vsaj OŠ?! Kaj za vraga potem počenjajo učiteljice, učitelji tam?!
Mislim, saj ne rečem, tu in tam se prikrade kakšna napaka ampak če berem nekatere komentarje tu gor....
prlek
# 05.07.2017 ob 09:32
Imam vprašanje povezano s prvo sliko, torej z dekletom.
Dekle je slovnično srednjega spola.
Zakaj se potem napiše: To je dekle, ki sem ti jo omenil.
In ne: To je dekle, ki sem ti ga omenil.

In podobno pri ostalih povedih.

Res bi bil vesel strokovne razlage.

Hvala.
asalobir
# 05.07.2017 ob 08:06
@Ljubiljančan

Pobrskajte še po tem našem članku. Morda pa v njem najdete kakšno rešitev. :)
Al3s
# 05.07.2017 ob 07:59
Zelo lepo napisano.

Če smem postaviti eno vprašanje: zadnje čase na slovenskih televizijah (tudi na tv slo) novinarji med prenosi vedno uporabljajo črko u namesto v (primer: igralec je bil u prepovedanem položaju). Je to pravilna uporaba?
evaevi
# 06.07.2017 ob 13:49
Hvala, hvala!!
reorah
# 06.07.2017 ob 08:41
@iztrd
Res je, lahko bi bil dodan "več". Je pa slovnično pravilno tudi brez tega, ker je pomensko razumljivo.
@Do Brasil
...če ne verjameš, se pa bolj pozanimaj.
iztrd
# 06.07.2017 ob 04:21
Najbrž je pozabil dodati "več" ...
Do Brasil
# 06.07.2017 ob 03:21
@reorah
Pogrešam takih prispevkov!


Mejdus, a ti tole resno? Hoces reci: "Ne pogresam takih prispevkov" ali "Pogresam take prispevke"?
asalobir
# 05.07.2017 ob 11:31
@prlek

Glede na SSKJ je dekle sicer res srednjega spola, vendar pa lahko prevzame tudi ženski spol, zato sprememba spola ni napaka:
deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́)
cocker
# 05.07.2017 ob 10:31
Nekaj let se je uporaba slovenščine predvsem v medijih zelo uničila.
Majbolj me moti:
1. da smo slovenščino posrbohrvatili !
2. da veliko strokovnjakov pri prevodih filmskih podnapisov uporabljajo in dodajajo zaradi atraktivnosti drugačne (še vulgarnejše ) besede, kot so v resnici.
3. da ne omenjam komentatorjev posebej športnih kanalov (izjema rtv1,2), ko ne veš a gledaš balkanski tv ali naš?
asalobir
# 05.07.2017 ob 09:26
@Al3s

Slovenski pravopis opredeljuje različne izgovorjave črke v, in sicer:

1. Zobnoustnični v izgovarjamo samo pred samoglasnikom iste besede: vino, Sava, vas.

2. Dvoglasniški u̯ izgovarjamo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, bral [siu̯, brau̯].

3. Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku: vzeti, vnuk [wzeti, wnuk]. Posebnost: Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u: [uzeti, unuk].

V navedenem primeru oz. primeru predloga "v" imamo torej na voljo dve možnosti, in sicer kot dvoglasniški ali ustničnošumni "u" (odvisno od besede za predlogom in pred njim).
Ljubiljančan
# 05.07.2017 ob 07:23
Koristno in rabno*. Tudi uporabno..
Za prihodnjič predlagam zapis o "če" in "v kolikor".
-------------
* Se pa sprašujem, koliko je smiselno "uporabljati" nadomeščati z "rabiti", glede na to, da se tudi namesto "potrebovati" vse bolj uporablja "rabiti".
amfora
# 16.09.2017 ob 11:04
Ja, če bi naučili novinarje, ne glede na kateri TV delajo, bi bilo zelo dobro za našo ljubo slovenščino. Tako poslušamo v Odmevih " z strokovnjaki, z šolskimi, z posebnimi" i.t.d.
Prav Peskova se trudi napačno naglašati košarka, sedaj ko je aktualna tema.
Dalje : POP tv v nadaljevanki nenehno uporablja " na pamet mi ne pade" to je srbizem,
po slovensko : mi ne pride na misel. " nima veze" po slovensko: nima zveze...
"en teden nazaj" po slovensko : pred enim tednom i.t.d.
Čudi me, da igralci kar mirno tako govorijo; če že pisec scenarija ne zna slovensko, bi pričakovali, da igralce bolijo ušesa. Žalostno!
amfora
# 16.09.2017 ob 10:56
dejneseri : Z SAMIM maslom...!? prav je S samim
amfora
# 16.09.2017 ob 10:54
Al3s saj se hecate? Predlog V izgovarjamo kot dvoustični U, to je slovnica za 2. razred OŠ.
Mala princeska
# 05.07.2017 ob 15:16
@mb128:
O šolskem sistemu pri nas pa je bolje ne načenjati ...
V šolah je mnogo (premonogo!!) učiteljev, ki niso za ta poklic, ker naša država ne naredi nobenih testov ali omejitev za vpise v npr. pedagoške splošne predmete, kot je slovenščina. Učitelj mora biti vizionar, motivator, zgled, človek, ki ima to delo rad, ki rad vzgaja in uči mladino, ki ni v razredu, da se sam sebi dokazuje, da je nekaj, kar ni, ampak da druge oblikuje kot osebnosti, s tem ko jih nauči pravih znanj, ki so uporabna in razumljiva. Da vsemu temu ni tako v splošnem ni tako, vemo vsi ... Tako tisti, ki sedijo na svojih učiteljskih stolčkih ze 20 let in poučujejo ves čas na podoben način, do tistih mladih učiteljev, za katere ni služb. Da pa se vsa stvar ne začne pri učiteljih, pa je jasno ... Kako lahko učitelj slovenščine v šolah uči 30 otrok, od tega 5 s posebnimi potrebami, 3 hiperaktivne in nadarjene itd. itd. itd. In potem se ti zamenja 8 ur brez presledka, 8 različnih razredov, s po 20-30 otroki. Jaz si nikoli še imen ne bi mogla zapomnit! Tu bom končala. Želim si samo, da bi se kadarkoli v nevemkoliko desetletijih sistem in politika šolanja spremenila, morda s kako novelo kdaj na boljše.
asalobir
# 05.07.2017 ob 11:31
@fuckwad

V tem primeru bi bil seveda ustrezen predlog »z«, saj bi moral predlog res slediti izgovorjavi.
FrancL
# 05.07.2017 ob 11:12
@zelouredu

Kako pa naj se naš novinar, ki hipotetično zna tri tuje jezike (angleškega, srbskega in nemškega), na novinarskih konferencah pogovarja s hipotetičnim srbskim in nemškim trenerjem?

A. z nemškim nemško in s srbskim srbsko?
B. z nemškim nemško in s srbskim angleško?
C. z nemškim angleško in s srbskim angleško?
D. z obema slovensko????
E. ...

Enako seveda predvidevamo, da tudi naši madžarki ali avstrijski sosedje na drugi strani meje odlično razumejo slovensko. Prav tako slovenski državljani obratno. In ti, ki npr. že 40 let živiš s sosedom iz Bugojna, verjetno obvladaš bosansko. ;-)
Javorovina
# 05.07.2017 ob 10:35
@Al3s V
fuckwad
# 05.07.2017 ob 09:45
Diober članek, ki bi tako kuharjem kot tudi nogometašem (tipa Pimož-kateri-Gliha) prišel še kako prav.
Pa eno vprašanje še ...
Pred leti sem videl jumbo plakat za nek avto, ki se je začel: S S-Max....
Vprašanje je, ali je tak zapis pravilen, ali bi moral biti (ker se črka s (običajno?) izgovori es): Z S-Max...
Skratka, ali naj zapis sledi izgovorjavi. Najbrž da?
necak
# 05.07.2017 ob 09:45
Ne bi rekel, da Neustrezna raba besed "kateri ‒ katera ‒ katero" lahko hitro razkrije jezikovno šibkega uporabnika slovenskega jezika. Štajerci in mogoče še kdo v svojem domačem govoru zelo veliko uporablja besedo kateri - tako govorijo doma in pri njih doma je to prav. Zato jih prav nič ne bolijo ušesa :) Samo v šoli jih niso dobro naučili, da v knjižni slovenščini govorimo drugače kot doma.
jureimacure
# 05.07.2017 ob 07:49
Kul. ;)
furs
# 07.07.2017 ob 12:21
Važen?
1a34
# 05.07.2017 ob 12:50
Zveneči nezvočniki so, kot ste napisali v članku, v stavku "Žaba gode džez."
Vsi ti zveneči nezvočniki pa so tudi v stavku "Džez giba dež."
webman
# 05.07.2017 ob 06:47
Poslušam glasbo z slušalkami :)
Izbor
Beremo
link
Nataša Velikonja: Preveč vljudna
5
13. februar 2018 ob 12:03 Pred menoj je najbolj izzivalna knjiga leta 2017, ki se ji na noben način ne morem upreti. Govorim o pesniški knjigi Preveč vljudna Nataše Velikonja.
Več novic ...
Kazalo