Knjiga ni moj življenjepis, temveč le izbor pomembnih dogodkov in dejanj, ki so zaznamovali moj značaj in delo. Opisujem tudi družbene okoliščine, kakor sem jih sam videl in doživljal, in vesel bom, če bo knjiga zanimala tudi mlade, ki teh obdobij niso doživljali osebno in jih zato ne poznajo ali pa poznajo le zavestno izkrivljeno resnico o tistem času.

Miran Potrč v predgovoru knjige Klic k razumu
Pavlina Pajk
Pavlina Pajk je bila ena izmed slovenskih najustvarjalnejših in najbolj priljubljenih pisateljic s preloma 19. in 20. stoletja. Foto: Wikipedija

Zbirka 15 kratkih zgodb Mučenice, ki je prvenec hrvaškega pisatelja Želimirja Periša (1975), prinaša preizpraševanje in reinterpretacijo vloge ženske v zgodovini in danes. Ženski liki, ki jih je Periš z zavidanja vredno sposobnostjo empatije zasnoval, so iz mesa in krvi in tudi ne brez napak, prihajajo z vsega sveta in iz vseh obdobij. Zgodbe, ki so izšle v zbirki Bralec, je prevedla Maja Novak.

Spomini upokojenega politika
Spomini nekdanjega poslanca Mirana Potrča so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva pa vse do državnega zbora. Poseben poudarek je namenil sprejetju ustavnih dopolnil septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago za slovensko osamosvojitev.

Drugi del knjige je tematski, saj v njem piše o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih in o posameznih zakonskih rešitvah. Knjigi je dodan seznam gradiv, dokumentov in člankov.

Prevpraševanje sreče in njenega (ne)obstoja
Roman Veronike Simoniti Kameno seme prinaša zgodbe več ljudi, domačinov in tujih turistov, ki se poleti znajdejo v imaginarnem kraju na nekem hrvaškem otoku. Okolje, v katerem met kamna sproži vrsto nepričakovanih odzivov, je idilično, vse prej kot tako pa je življenje romanesknih likov, ki so na otok prinesli vsak svoje težave, nekateri celo travme.

Veronika Simoniti (1967) je romanistka, ki je svojo pisateljsko pot začela kot pravljičarka, vrsto let pa je delala kot svobodna književna prevajalka in lektorica italijanskega jezika.

Sveža priredba slovenskega "gotskega" romana
Arabela je slovenski "gotski" roman, napisan 1885, in je prvi roman Pavline Pajk, slovenske pisateljice s preloma 19. in 20. stoletja. Junakinja romana, ki je postavljen v Brno na Češkem, je sirota Arabela, ki je odraščala pri judovskih sorodnikih. Ker je bila dedinja velikega premoženja, so ji za ženina določili kar svojega sina ... Delo je priredila Mateja Črv Sužnik.

Pavlina Pajk (1854-1901) se je rodila v italijanskem okolju in se šele v mladih letih naučila slovenščine. Z možem Jankom Pajkom je živela v tujini, od Brna, Bratislave do Dunaja, pisala pa je ves čas le v slovenščini.

Knjiga ni moj življenjepis, temveč le izbor pomembnih dogodkov in dejanj, ki so zaznamovali moj značaj in delo. Opisujem tudi družbene okoliščine, kakor sem jih sam videl in doživljal, in vesel bom, če bo knjiga zanimala tudi mlade, ki teh obdobij niso doživljali osebno in jih zato ne poznajo ali pa poznajo le zavestno izkrivljeno resnico o tistem času.

Miran Potrč v predgovoru knjige Klic k razumu