Knjige
()
Miguel de Cervantes
Miguel de Cervantes je bil pisatelj in bojevnik - a morda ne čisto vitez po renesančnem vzoru. Med drugim je dolga leta preživel kot suženj v ujetništvu piratov, pa tudi pozneje se je še več kot enkrat znašel za zapahi. V ječi je celo nastal prvi osnutek Don Kihota. Foto: EPA
Miguel de Cervantes (1547-1616), avtor Bistroumnega plemiča Don Kihota iz Manče, ki se bojuje z mlini na veter, je umrl v revščini - njegov Din Kihot pa se večinoma umešča med najpomembnejša dela svetovne književnosti. Iz načrtovane satire mu je uspelo ustvariti vrhunsko fresko človekovega življenja, razpetega med sanje in resničnost. Foto: Reuters

Dodaj v

Cervantesova kalvarija kot turistična znamenitost

Cervantesovo skrivališče v Alžiru
11. junij 2018 ob 10:05
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Miguel de Cervantes se je v zgodovino zapisal kot avtor prvega modernega romana, a to ne pomeni, da je vse svoje življenje posvetil tihi kontemplaciji in pisanju. Bil je pustolovec, popotnik, vojak - pa tudi zapornik in talec. Njegovo viharno življenje je v resnici dobra iztočnica za turizem.

Avtor romana o bistroumnem plemiču Don Kihotu iz Manče je nekaj let preživel v ujetništvu v Alžiru. Leta 1575 so ga blizu katalonske obale zajeli pirati. Ko je nekoč hotel ubežati, se je z drugimi ujetniki za nekaj mesecev zatekel v neko jamo, ki še danes obstaja in jo bodo kmalu obnovili.

"Cervantesova jama bo kmalu postala turistična znamenitost," je prejšnji teden po pisanju španskega portala ABC napovedal alžirski minister za kulturo Azedin Mihubi. Jamo, ki je bila doslej bolj ali manj neopažena, bodo po njegovih trditvah prenovili. Za zdaj še ni jasno, kdaj se bo prenova začela. Ta je po njegovih trditvah del kulturnega programa, ki ga v Alžiru razvijajo skupaj s tamkajšnjim španskim veleposlaništvom.

Jamo so Španci in Alžirci leta 2006 že obnovili in je prizorišče spominskih slovesnosti ob pisateljevi obletnici smrti – zaznamujemo jo, tako kot Shakespearovo smrt, 23. aprila. Leži v predelu Belouizdad in zavzema dva tisoč kvadratnih metrov; v bližini stojita tudi vodnjak in avtorjev marmorni doprsni kip. Ta je kopija tistega, ki so ga postavili leta 1894, a je sredi 90. let izginil.

Dragoceni talec, ki to v resnici ni bil
Cervantes je večkrat skušal pobegniti, a zato ni bil huje kaznovan, niti ko so ga po nekaj mesecih skrivanja leta 1577 našli v tej jami. Pri sebi je imel priporočilo admirala Juana Avstrijskega, ki mu ga je napisal, ko je Cervantes zapustil vojsko po bitki pri Lepantu. (V slavni bitki si je Cervantes trajno poškodoval roko, zato se ga je prijel vzdevek El manco de Lepanto). Zaradi pisma so menili, da imajo pri sebi dragocenega ujetnika, za katerega lahko zahtevajo visoko odkupnino. Na koncu (in ker ni nihče plačal visokega zneska) je posredoval red Svete Trojice oz. trinitarski red, Cervantesa so izpustili 19. septembra 1580.

Cervantes je petletno ujetništvo v Alžiru, kamor so pirati odpeljali tudi njegovega brata Rodriga, podrobno opisal v 39. in 40. poglavju romana Don Kihot.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo