Stanovanje v Amsterdamu (Prinsengracht 263), kjer se je dve leti skrivala družina Frank, je danes muzej Ane Frank. Foto: EPA
Stanovanje v Amsterdamu (Prinsengracht 263), kjer se je dve leti skrivala družina Frank, je danes muzej Ane Frank. Foto: EPA
Ana Frank
Ana Frank, ki je umrla le malo pred svojim 16. rojstnim dnem v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen.

Nikoli nisem vedel, da je moja mala Ana tako globoka oseba.

Otto Frank, Anin oče-

Na današnji dan, sedem let zatem, ko je knjiga prvič izšla v nizozemskem izvirniku, je pretresljiva izpoved deklice, ki se je skupaj z družino skrivala pred nacističnim pogromom v neki amsterdamski hiši, prišla v britanske knjigarne, in sicer pod naslovom The Diary of a Young Girl (Dnevnik mladega dekleta). Izvirnik je izdal Anin oče Otto Frank, delo pa je izšlo pod naslovom Skrivna hiša (Het Achterhuis).

Dekličini zapisi rešeni
Prav očeta, ki je uspel preživeti v nacističnem taborišču, medtem ko njegova žena Edith ter hčerki Ana in Margot niso imele te sreče, so prvega presenetile besede in misli njegove hčere. Dnevnik mu je skupaj z nekaterimi drugimi papirji izročila Miep Gies, pri kateri se je dve leti skrivala družina Frank.

Otto Frank se nekaj dni ni mogel pripraviti do tega, da bi prebral hčerine zapise, ko pa se je vendarle poglobil vanje, je bil presenečen nad Anino stranjo, ki je prej ni poznal. Zapisi so pričali o osebi, ki je precej bolj modra od svojih let in ima kljub težkim časom globoko vero v človečnost.

Založniki sprva nezainteresirani
Otto je zapise podaril zgodovinarki Annie Romein-Verschoor, ki jih je želela izdati, a jih založniki niso hoteli sprejeti. Leta 1947 so jih po pritiskih njenega moža, zgodovinarja in novinarja Jana Romeina, ki je v časopisu Het Parool objavil članek o Aninem dnevniku, vendarle izdali. Ana Frank, ki je umrla le malo pred svojim 16. rojstnim dnem v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen dva meseca pred koncem vojne, je prav s svojim dnevniškim zapisom postala nekakšen sinonim za trpljenje Judov med drugo svetovno vojno.

Leta 1956 so na podlagi knjige napisali gledališko igro, ki je bila tri leta kasneje nagrajena s Pulitzerjevo nagrado. Leta 1995 je v angleškem jeziku izšla še ena, "necenzurirana", različica, ki je pokazala tudi prebujajočo se seksualnost odraščajoče najstnice in njeno kritiko nekaterih odraslih oseb, s katerimi se je skrivala. V slovenščini je delo izšlo leta 1972, pred dvema letoma pa je pri Mladinski knjigi izšla še knjiga, dopolnjena z nekaterimi še neobjavljenimi pismi.

Dnevnik, v katerega je pisala oseba, ki izredno pronicljivo opazuje življenje okoli sebe, preučuje osebe in zmore spoznanja tudi zelo dobro zapisati, še danes ostaja ena najbolj priljubljenih knjig na svetu.

M. K.

Nikoli nisem vedel, da je moja mala Ana tako globoka oseba.

Otto Frank, Anin oče-