Dogodek pa je zbrane spodbudil tudi h kritičnemu razmisleku o trenutnem položaju. Na slovesnosti, s katero so v Župančičevi jami počastili tudi 11. obletnico kipa, je Grafenauer spomnil na svoje pesniške začetke. Dolgo se je spraševal, kaj ga je k pisanju pesmi gnalo že v rosnih letih. Obenem v zadnjem obdobju ugotavlja, kako pomembna je prava beseda, ob čemer se je spomnil na rek argentinskega književnika Jorgeja Luisa Borgesa: "Ne govori, razen če lahko izboljšaš tišino."

"Narod brez kulture je prazna lupina brez zavesti"
Predsednik državnega sveta Mitja Brvar je na prireditvi, ki poteka pod pokroviteljstvom državnega zbora, Grafenauerjevo misel nadgradil s primerjavo, da je narod brez kulture prazna lupina brez zavesti. Predsednik SAZU-ja Tadej Bajd je vse pozval k branju knjig, znanstvenike pa k več objavam poljudnoznanstvenih del. Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski podžupan Aleš Čerin.
"Tudi kultura medosebnih odnosov je vse nižja"
Predsednik društva Rastoča knjiga Boštjan Žekš je v svojem nagovoru spomnil na pomen knjige, ki je slovenskemu narodu na čudežen način pomagala pri osamosvojitvi. Kritičen pa je bil do vsesplošnega prepričanja, da ne potrebujemo več ne umetnosti ne kulture ne znanosti, pa tudi elit ne, "saj smo vsi enaki, vsi pametni in vsi vemo vse". To se izkazuje tudi v množičnem, podpovprečnem visokem šolstvu, iz katerega po njegovem mnenju ne gre pričakovati elit. Obenem je opozoril tudi na vedno nižjo kulturo medosebnih odnosov in družbo, v kateri se vsak bori proti vsakemu, najbolj pa ob tem trpijo moralno občutljivejši.
Tudi to so razlogi, da si v društvu Rastoča knjiga prizadevajo za vrnitev starih vrednot v novi preobleki. O vrednotah pa so spregovorili tudi otroci Osnovne šole Dr. Pavla Lunačka iz Šentruperta, ki so skupaj z Alexom Volaskom sooblikovali glasbeni program.
Kip Deklice z rastočo knjigo, ki ga je izdelal kipar Jernej Mali, vključuje simbolne navezave na knjižne mejnike - od Brižinskih spomenikov, prek Trubarjevega dela in Dalmatinovega prevoda Biblije do Prešernovih Poezij. Vsako leto ga oplemenitijo z novim verzom, ki ponazarja ljubezen do slovenske besede, kulture in naroda.