Knjige
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 44 glasov Ocenite to novico!
Enajsti Jančarjev roman In ljubezen tudi (Beletrina) prepleta zgodbe treh ljudi, ki jih je ključno zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna. Foto: BoBo
Drago Jančar: In ljubezen tudi
Zgodba romana In ljubezen tudi se dogaja v Jančarjevem rodnem Mariboru z okolico v času, ki je usodno opredelil desetletja življenja mesta. Foto: Založba Beletrina
Vlado Žabot: Sveti boj
Vlado Žabot z romanom Sveti boj sklepa trilogijo, v katero spadata še roman Ljudstvo lunja in epska pesnitev Sveta poroka. Foto: Založba Beletrina
Štefan Kardoš: Vse moje Amerike
Štefan Kardoš je v romanu Vse moje Amerike na ozadju vojn in migracij prepletel usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca 1. svetovne vojne do prvih let po 2. svetovni vojni. Posebnost romana so dialogi v eni izmed različic severnega prekmurskega narečja. Foto: Litera
Florjan Lipuš: Gramoz
Florjan Lipuš je roman Gramoz zgradil na zgodbi o obisku ženskega koncentracijskega taborišča, kjer so med drugo veliko vojno umrle številne pripadnice slovenske manjšine s Koroške. Foto: Litera
Sarival Sosič: Starec in jaz
Roman Sarivala Sosiča, naslovljen Starec in jaz, sooča starega profesorja in odraščajočega fanta iz province. Foto: Litera
Kresnice
Drevišnja podelitev na Cankarjevem vrhu na Rožniku se prične ob 20. uri, tudi letos pa bodo prisotne vile kresnice, ki bodo nagrajenca popeljale k prižigu kresa. Foto: RTV Slovenija

Dragu Jančarju četrti kresnik za roman In ljubezen tudi

Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Figa
23. junij 2018 ob 15:35,
zadnji poseg: 23. junij 2018 ob 22:24
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Drago Jančar je za svoj enajsti roman In ljubezen tudi na Rožniku prejel nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta.

Kot je ob prejemu nagrade ponovil lavreat, je roman, ki prepleta zgodbe ljudi, ki jih je zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna, čakal, da ga napiše. Jančar je na Rožnik prišel v zadnjem hipu, ob prejemu nagrade pa dejal, da je v romanu obravnaval ključno obdobje slovenske zgodovine in hkrati svoje osebno izkustvo: "Je pa vsako pisanje romana težka avantura, tunel, v katerega se človek spusti in mora iz njega priplavati na svetlo."

Tokrat so se za nagrado potegovali romani In ljubezen tudi Draga Jančarja in Sveti boj Vlada Žabota, ki sta izšla pri Beletrini, ter Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša ter Starec in jaz Sarivala Sosiča, ki so izšli pri Založbi Litera.


Za kresnika se je torej potegovalo pet romanov, ki sta jih izdali zgolj dve založbi. Pri Beletrini so izpostavili, da nominacije zanje pomenijo priznanje stroke in preživetveno dejstvo, pri Literi pa, da pod njihovim okriljem izdana tri dela v finalu za kresnika razumejo kot poplačilo za vztrajanje v predanosti sodobni slovenski prozi.

O nagrajencu je letos odločala žirija, ki jo je vodil Tone Smolej, v njej pa so bili še Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca. Od letošnjih nominirancev so bili v preteklih letih s kresnikom že ovenčani Kardoš, Žabot in Jančar - zadnji je bil s kresnikom doslej nagrajen že trikrat.

Že trikrat ovenčani Jančar
Jančar je prvikrat slavil leta 1999 z romanom Zvenenje v glavi, leta 2001 je dobil kresnika za roman Katarina, pav in jezuit, leta 2011 pa za roman To noč sem jo videl. Med petimi finalisti se je znašel še leta 1994 s Posmehljivim poželenjem in leta 2009 z Drevesom brez imena, med deseterico nominiranih je bil še leta 2007 z romanom Graditelj. V svojem tokrat nominiranem romanu prepleta zgodbe treh protagonistov, ki jih je ključno zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna.

Glede Jančarjevega romana je direktor založbe Beletrina in odgovorni urednik istoimenske zbirke Mitja Čander dejal, da je zanj še posebej pomemben, "ker Jančar v njem izpisuje medvojno usodo mojega Maribora in Štajerske". Ta usoda je bila po Čandrovih besedah v marsičem drugačna od siceršnje slovenske tragedije tistega časa, konflikt med germanskim in slovanskim svetom je bil tukaj še silovitejši, človeške strasti so v dobrem in slabem zaznamovale generacije vse do danes. In kot je izpostavil Čander: "Jančar seveda ni zgodovinar. V središču njegovega zanimanja je človek z njegovim nemirom, upanji in strahovi. Pisatelja obseda vse tisto, kar med bobnenjem zgodovine tako živo brbota v nas, vse tisto, kar bo odplavil čas. Tudi ljubezen."


Idejni oče nagrade kresnik
Žabot, ki si je nagrado kresnik pred skoraj tremi desetletji zamislil, je kresnika dobil leta 1997 za roman Volčje noči, med nominiranci je bil leta 1995 z romanom Pastorala, 2004 s Sukubom in leta 2011 z romanom Ljudstvo lunja. Letos je nominiran torej z romanom Sveti boj, zadnjim delom trilogije, v kateri sta še omenjeni roman Ljudstvo lunja in epska pesnitev Sveta poroka. V Svetem boju se doktorski študent zgodovine Radovan Podolni po navodilih mentorja poda na nekdanje vojno žarišče, da bi tam preučil arhive in raziskal obmejne trdnjave. Kmalu spozna, da vojne še ni konec.

Žabotov roman po Čandrovih besedah ohranja za pisatelja značilno sugestivnost, a bo za marsikoga presenečenje: "Žabot velja načeloma za velikega zagovornika mitoloških tradicij, v svojem zadnjem delu pa nazorno pokaže, kako lahko mitologizacija preteklosti zastrupi sedanjost. Pri Žabotu me vselej znova navduši njegova nebrzdana imaginacija, njegove podobe so po eni strani nadvse nenavadne, po drugi strani pa se vselej znova zdi, da ne bi mogle bolj sovpadati z resničnostjo, ki nas obkroža."


Usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi
Kardoš je na Rožniku slavil leta 2008 z romanom Rizling polka, med finalisti je bil kot soavtor romana Sekstant leta 2003, leta 2011 z romanom Pobočje sončnega griča in 2016 z Vetrom in odmevom. V svojem petem romanu Vse moje Amerike pa je na ozadju vojn in migracij prepletel usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca 1. svetovne vojne do prvih let po 2. svetovni vojni. Posebnost romana so dialogi v eni izmed različic severnega prekmurskega narečja.

Urednik založbe Litera Orlando Uršič pravi, da je Kardoš z vsakim romanom vse bolj in bolj kompleksen: "Četudi je tema njegovega romana - migracije Prekmurcev v Ameriko v času med obema vojnama - lahko romantična, pa nas kot vselej preseneti še s številnimi drugimi vidiki in več možnimi vstopi v zgodbo, ki plast za plastjo razkriva kompleksnost literature, kakršna naj bi ta tudi bila."

V ženskem koncentracijskem taborišču
Lipuš, najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem, je bil leta 1992 med petimi nominiranci za nagrado kresnik z romanom Srčne pege, leta 1996 z romanom Stesnitev in 2004 z romanom Boštjanov let. Letos nominirano delo Gramoz pa je gradil na zgodbi o obisku ženskega koncentracijskega taborišča, kjer so med drugo veliko vojno umrle številne pripadnice slovenske manjšine iz Koroške.

Po mnenju urednika Uršiča Lipuš "kljub vselej isti zgodbi znova in znova preseneča z jezikom, ki je še za nas, ki živimo v Sloveniji, vselej osvežitev. Njegov jezik namreč deluje bolj sodobno in bolj literarno vzvišeno, kakor smo vajeni doma. Poleg tega pa njegova tema - nacizem in fašizem - postaja vse bolj in bolj aktualna. Svet danes drvi v nestrpnost, rasizem, nesprejemanje drugega in drugačnega, zato se mi zdi zelo prav, da se je znašel med nominiranci za nagrado kresnik."

Fant iz province in stari profesor glasbe
Med nominiranimi deli je tudi prvenec, in sicer roman Sarivala Sosiča, hkrati pa je to torej tudi edino delo med peterico, ki ni zaznamovano z vojno. V romanu Starec in jaz sledimo zgodbi o odraščanju fanta iz province, ki ga je na spopad z življenjem pripravil stari profesor glasbe.

Po Uršičevih besedah je Sosič v romanu Starec in jaz iznašel čisto svoj jezik in svojstven glas, na tak način pa ni bil napisan še noben roman v slovenski zgodovini: "Zdi se mi, da je prav to adut, na katerega se lahko zanese."


O trojici izpod okrilja Založbe Litera
Orlando Uršič, glavni urednik pri Založbi Litera, je povedal, da so tri njihove knjige med peterico finalistov za kresnika seveda velik uspeh: "A več kot sam uspeh nam pomeni poplačilo za naše vztrajanje v predanosti sodobni slovenski prozi. Za razliko od številnih drugih založb je pri nas poudarek na domačem leposlovju - in to ne le na uveljavljenih avtorjih, pač tudi v odkrivanju novih, kar pa seveda ni lažja pot pri iskanju bralcev in plasiranju knjig nasploh."

Izpostavljena dela se bolje prodajajo
Mitja Čander je dejal, da so jim na založbi v prvem desetletju nominacije in nagrade pomenile veliko priznanje stroke, da delajo dobro in da si zaslužijo mesto na slovenski založniški sceni. Kasneje se je veselju ob kritiškem priznanju pridružilo tudi preživetveno dejstvo, da se izpostavljena dela, zlasti romani, tudi boljše prodajajo.

V družbi kresnic do prižiga kresa
Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Figa, leto poprej pa Miha Mazzini za roman Otroštvo.

VIDEO
Kresnik letos Dragu Jančarju

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
TOZD
# 23.06.2018 ob 23:33
Slovenci, berimo Jančarja. Iz njegovih del žari sposobnost vživljanja v kožo drugega in če si se sposoben vživeti v kožo drugega, ti drugi ni več sovražnik, ampak sočlovek.
gospod iskreni
# 23.06.2018 ob 23:14
Bravo Jančar, zasluženo
Machete
# 23.06.2018 ob 21:11
Kar boli me, ko berem te mojstrovine, v kakšno norost je človek lahko pahnjen. Kot milenijca, se me prev tako dotakne, kot bi se me, če bi bil generacijsko še bliže. Še pred kratkim so živeli udeleženci te blaznosti med nami, tako blizu je to. Po svoje mi je žal, da jih nisem nikoli pobaral kaj več o teh časih, kot mladostnika, ti seveda ni veliko mar.
TeksViler
# 24.06.2018 ob 00:01
Čestitke, Drago.
kiliboy
# 23.06.2018 ob 23:18
Čestitke Jančarju, čeprav je treba priznati, da tudi ostali niso slabi.
pejtevennazrak
# 24.06.2018 ob 00:06
Jančar, zasluženo!
kreden2
# 24.06.2018 ob 01:33
Jančar je izgleda slovenski pisateljski Ronaldo ali pa recimo Lindsey Vonn. Tesno za petami sta mu Skubic in Vojnović. Tekma za slovenskega kulturnika z največ nagradami je huda. Gledalci uživamo v napetem in taktičnem boju. Borba je neizprosna.
Ples
# 23.06.2018 ob 23:28
Čestitke zmagovalcu.
Severni sij, ki je bil nekakšen predhodnik In ljubezen tudi, mi je bil všeč, me zanima tudi to prebrat.

Pa tudi druge ... ah, vsako leto si to rečem, pa mi ne gre najbolje :(
Zato pozdravljam to prireditev, vsakič me spomni na to, kakšen užitek je branje dobre knjige.
Balaž
# 23.06.2018 ob 21:49
Jančar četrtič.
esspero
# 24.06.2018 ob 14:42
Sramota za MMC , nobenega napovednika ,prav tako ne na spletu.Tako sem manjkal , ker nisem vedel ali bo na Rožniku , morda drugje.
ocalar_1
# 25.06.2018 ob 15:22
Jančar je tudi s tem romanom ustvaril umetnino, ki jo je užitek brati.
KAROLINA
# 24.06.2018 ob 20:24
Iskrene čestitke prejemniku te lepe nagrade.

Prvič smo bili na Rožniku ... in groza, kako slabe oznake za poti do same prireditve za tiste, ki Rožnika ne poznamo. Skoraj smo se izgubili. V Tivoliju pri Celovški cesti parkirali, hodil po poteh enih in drugih in po 60 minutah prispeli na čudoviti Rožnik. Nazaj smo se vračali preko gostilne Čad, bila je že trda tema in spet smo se izgubili, no po uri in 15 minut smo končno prišli do avtomobila. Čudno, kajne?
bori
# 24.06.2018 ob 03:15
1a34
Lahko noč, karkoli že čutite in čustite.

Mogoče bi bilo smiselno še 'častite' dodati ;-) .. za današnje čase..
Lahko noč
1a34
# 23.06.2018 ob 22:49
Nismo krivi za to, kar se je dogajalo nasim prednikom.
Otman
# 23.06.2018 ob 22:28
Dragu Jančarju četrti kresnik za roman in ljubezen tudi.
1a34
# 24.06.2018 ob 02:22
Lahko noč, karkoli že čutite in čustite.
1a34
# 24.06.2018 ob 00:48
Odgovor na npr. "Zvenenje v glavi" pa je lahko "Bolje kruh in igre kot pa vojne". In cim bolj pravicno razdeljen - kar je prioriteta druzbe...
1a34
# 24.06.2018 ob 00:13
@TOZD
Slovenci, berimo Jančarja. Iz njegovih del žari sposobnost vživljanja v kožo drugega in če si se sposoben vživeti v kožo drugega, ti drugi ni več sovražnik, ampak sočlovek.
Zaradi tega, ker clovek nima neomejeno veliko energije, je treba lociti med empatijo in socutjem. Empatija je, da ti cutis namesto nekoga (se vzivis v njega oz. v njegova cutenje in custva), socutje pa, da cutis za nekoga.
Empaticen si lahko do svojih bliznjih (od tega, kako veliko dobre samopodobe in energije imas, je odvisna tvoja potencialna velikost kroga empatije v druzbi), socuten pa tudi npr. do neznanca ali nekoga na drugem koncu sveta (ce je npr.tam vojna in ima kdo ranjeno nogo, ne more tudi tebe namesto njega boleti noga - ker je toliko ljudi ranjenih ze npr. zaradi nesrec, bi se ti zmesalo, ce bi namesto vsakega od njih tebe bolela noga).
Tako da vsak posameznik ne sme zavoljo lastnega normalnega funkcioniranja zamenjevati empatije s socutjem - niti dovoliti nikomur, da mu na tak nacin poskusa pobrati energijo.
P.S. Tako je pri prostorskih dimenzijah, da o casovni (o dogodkih v preteklosti) sploh ne govorimo.
Tam velja: Nismo krivi za to, kar se je dogajalo nasim prednikom.
Machete
# 26.06.2018 ob 08:14
Kako pritlehni komentarji, brez branja, si drznete zlivati ideološko gnojnico. Knjiga mogoče ni taka umetnina, kot je Drevo brez imena, a Jančarju nikakor ne gre očitati praznega pisateljskega zvezdništva. Ta, ki ga je primerjal z Ronaldom je ustrelil mimo, da bi bolj težko. Oba sta ZASLUŽENO med najbolj čislanimi v svojem svetu, čeprav o nogometu ne vem čisto nič, se mi zdi, da je tako. Tako močno ritmično in leposlovno, mojstrsko, kot se bere Jančar, se redko kakšna slovenska pisateljska duša.
esspero
# 25.06.2018 ob 22:43
KAROLINA@ Ubrali ste dolgo in zapleteno pot. Prej se informirajte. Enostavno greste do gostilne ČAD ( Gostilna pod Rožnikom) tam parkirate in jo uberete direktno gor po cesti in ne morete zgrešiti.!
1a34
# 24.06.2018 ob 00:21
Empatija je torej, da cutis namesto nekoga - da se vzivis v nekoga (da tudi tebe npr. boli noga, ce tvojega bliznjega boli noga oz. to preneseno na podrocje custev - zaradi lazjega predstavljanja).
Machete
# 23.06.2018 ob 21:12
*kot mladostniku
1a34
# 24.06.2018 ob 12:50
In odsajbrala sta domov.
bori
# 24.06.2018 ob 01:28
TOZD, # 23.06.2018 ob 23:33
Slovenci, berimo Jančarja. Iz njegovih del žari sposobnost vživljanja v kožo drugega in če si se sposoben vživeti v kožo drugega, ti drugi ni več sovražnik, ampak sočlovek.

Zakaj potem žice in zidovi v tretjem tisočletju?
LjubljanaGori
# 23.06.2018 ob 23:31
Poskrbel bom, da boste za svojo zlorabo moči kaznovani.
1a34
# 23.06.2018 ob 22:54
https://www.dnevnik.si/1042826696/mnenja
/kolumne/goran-vojnovic-jezicne-dohtarke
Seveda je razlika, ce (in to aktivno v javnosti) furaš safr ali bulisafr. (pasivnoagresivno press)
kreden2
# 24.06.2018 ob 13:39
Ni mogoče rehabilitirati enot, ki so se borile na strani nacifašizma. Vsaj ne v zahodni Evropi. V vzhodni Evropi se to da. Posebej med slovanskimi narodi.
gospod iskreni
# 23.06.2018 ob 23:42
Nagrado so pa razvrednotili ko so Vojnoviču podelili, najbolj slab roman, ki je dobil Kersnika v 20 letih
3010eur
# 24.06.2018 ob 11:00
Tokrat zasluženo, vendar preveč predvidljivo. Naslednje leto napišem roman "Partizanski dnevnik 146" in zmagam ... Iz aviona se vidi kam pes taco moli.

Pipi je hotel vedeti kako postati znan, uveljavljen pisatelj ... Nič lažjega, pravi Melhijad, pojdi z mano. Odšla sta v knjižnico in tam mu je Melhijad začel brati naslove del: Tito - Življenje in delo, Kako smo se borili, Delavec na morju, Borba in smrt 2.del, Bosna in jaz, Jaz in Bosna itd.
Neptun99
# 24.06.2018 ob 13:14
"pisatelj" Jančar poizkuša rehabilitirati domobrance in zagovarja najbolj konservativne družbene sile, »pisatelj«, ki ga podpirajo znane (malo) meščanske založbe in založniki. Pridejo tudi časi za prave pisatelje …
POIVRE
# 23.06.2018 ob 23:32
Knjige berem po vnaprej določenem vrstnem redu in ocenjujem, da omenjene knjige mogoče pridejo na vrsto čez 20 let.
Kazalo