Pod Gradnikovo murvo so za sklepni večer festivala stopile štiri umetnice - prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič, pevka in harfistka Zvezdana Novaković, pevka in igralka Mirjana Šajinović ter pevka Aphra Tesla. Foto: Manca Čujež
Pod Gradnikovo murvo so za sklepni večer festivala stopile štiri umetnice - prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič, pevka in harfistka Zvezdana Novaković, pevka in igralka Mirjana Šajinović ter pevka Aphra Tesla. Foto: Manca Čujež
Sanje, Svetlana Makarovič
Svetlana Makarovič je recital Lovec na ljudi posvetila izbrisanim. Foto: Manca Čujež
Sanje, Svetlana Makarovič
Harfa je imenitno nadomestila saz, ki tradicionalno spremlja sevdah, v Medani v izvedbi Mirjane Šajinović, sicer gledališke igralke SNG Maribor. Foto: Manca Čujež
Sanje, Svetlana Makarovič
Jeseni se bo zasedba predstavila tudi v Domžalah in pomladi v Ljubljani. Foto: Manca Čujež

Svetlana Makarovič, Zvezdana Novaković, Mirjana Šajinović in Aphra Tesla prvič bok ob boku Potem ko je v medanski cerkvi odzvonilo, so pod Gradnikovo murvo stopile štiri umetnice v črnini, premierno bok ob boku: prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič, pevka in harfistka Zvezdana Novaković, pevka in igralka Mirjana Šajinović ter pevka Aphra Tesla. "Novo človečanstvo vstaja. Kaj, če prihaja iz nižin? Ponižano je bilo! Kaj če prihaja z dna? Oskrunjeno je bilo! Kaj, če prihaja z nevihto in strelami? Tlačeno je bilo. Samo eno je ... on prihaja; da le prihaja! Kaj, če prihaja preko mrličev? Sila življenja je v njem. Sila, ki smrti kljubuje," bi njihov prihod morebiti pospremil Srečko Kosovel, čigar manifest Mehanikom! je bil rdeča nit letošnjega festivala Sanje v Medani, ki je z Brdi dihal med 27. in 30. avgustom.


Lovec na ljudi za izbrisane

Makarovičeva, ki ne sprejema kompromisov v svetu, v katerem poleg ravnodušnosti vladajo prevare in laži, je pesniško-glasbeni večer Lovec na ljudi posvetila izbrisanim: "Recital Lovec na ljudi je posvečen izbrisanim, tistim iz bratskih republik, sama jih še vedno občutim kot bratske republike, ki so se pred najhujšim zlom zatekli v Slovenijo, v deželo, ki so jo sami pomagali graditi – ceste, stavbe, šole, vrtce, parke – in jih je Slovenija izbrisala. In jih je Slovenija ponižala in jih je zasužnjevala in ogoljufala. Mislim tudi na delavce iz Bosne, ki so jih okradli, da niso imeli drobiža niti za vrnitev v domovino. Zaradi česar me je sram, da sem državljanka te države, je, da se Slovenci ne počutijo krive. To je najbolj grozljivo! Da nas ni sram. Mene je sram."

Čustveno vzburjeno občinstvo, naelektreno do katarze
V recitalu Lovec na ljudi je Makarovičeva tako doživeto interpretirala poezijo iz pesniške zbirke Bo žrl, bo žrt, da je občinstvu sem ter tja zagomazelo po hrbtu, ko so se njene besede, opozarjajoče na zlo, ki ga povzroča človek človeku, prepletle z glasbo izjemne ustvarjalne sile. Prazvoka, zvok vokala in zvok arhaičnih strun je z osupljivim petjem v bolgarski grleni vokalni tehniki obudila Zvezdana Novaković ob spremljavi harfe. Strunsko glasbilo je imenitno nadomestilo saz, ki tradicionalno spremlja sevdah, v Medani v na moč ganljivi izvedbi Mirjane Šajinović, sicer gledališke igralke SNG Maribor. Balkanska tuzemeljskost je spregovorila skozi interpretacijo težko dosegljivih vokalnih in čustvenih globočin svojstvene Aphre Tesla. Mistično, nostalgično, kruto in lepo obenem se je zlilo s še kako zemeljskim lovljenjem ljudi, ko so se pevke pomešale med čustveno vzburjeno občinstvo in ga naelektrile do katarze. Po trenutku, ko je ostalo brez besed, je v Medani zadonel gromek aplavz, ki se kar ni in ni hotel končati. Tako unikatne zasedbe slovensko občestvo še ni doživelo. Na olajšanje in véliko pričakovanje marsikoga pa ga še bo – na jesen v Domžalah in na pomlad v Ljubljani.