Knjige
Nesbojevi romani z detektivom Holom, alkoholikom in specialistom za množične morilce, ki rešuje vedno bolj krvave umore, so navdušili kritike, knjigarnarje in bralce na Norveškem in po svetu. Prodanih je bilo že 40 milijonov izvodov knjig. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Nesbo je roman Macbeth napisal v sklopu projekta Hogarth Shakespeare Project, kjer so bili sodobni romanopisci povabljeni, da napišejo sodobne različice nekaterih najslavnejših Shakespearovih dram. Za Macbetha se ni odločil, ker bi bila to najbolj krvava Shakespearova drama. "Če preštejemo trupla, je šele na četrtem mestu," se je pošalil. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Macbeth
"V resnici mi je Shakespeare delo olajšal: sinopsis mojega romana je bil že napisan. In prav dober sinopsis je!" Foto: Založba Didakta
       Kriminalni roman je v svojem bistvu konservativen. Protagonistova, torej detektivova naloga je, da vzpostavi zakon in red, da družbo vrne v stare tirnice, v stanje pred umorom. Oblika kot taka ni odprta za spremembe, za upor. Če torej pišeš o umorih v družbi, ki je izjemno urejena in ukalupljena, je morilčevo početje na neki način bolj smiselno.       
 Jo Nesbo
Nesbo je priznal, da ga večkrat vprašajo, zakaj dogajanje svojih dramatičnih zgodb postavlja v Oslo. Vendar sam meni, da je roman o umoru preprosteje uporabiti v družbi, kjer je vsak umor šok za sistem. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Pisateljev kratki postanek v ljubljanskem Konzorciju sta zaznamovali predvsem rezanje torte in kratko podpisovanje knjig; za obširnejše debate bo, upajmo, čas jutri v Cankarjevem domu. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
       Na začetku nam Shakespeare predstavi Macbetha na bojnem polju, v boju za kralja Duncana - pove nam, kdo je junak zgodbe, kdo je naš protagonist. Ko bralca enkrat prepričaš, kdo je "naš človek", se ga po navadi drži. Šele postopoma počasi ozavesti, da ga je avtor zmanipuliral v navijanje za napačno ekipo. Mar ni to enaka tehnika kot v seriji Kriva pota?       

Jo Nesbo: "V mojih romanih je najbrž več trupel kot v vsej Norveški"

11. maj 2018 ob 20:12,
zadnji poseg: 14. maj 2018 ob 11:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Pisateljski poklic ima dva velika privilegija," je med bežnim postankom v Ljubljani svojim oboževalcem na srce položil Jo Nesbo, eden največjih literarnih zvezdnikov v Evropi. "Prvi je to, da lahko zjutraj dolgo spiš, drugi pa, da lahko v romane vpleteš popkulturne reference na glasbo, za katero misliš, da bi jo bralci morali poznati."

"Seveda pa tega privilegija ne smeš preveč izkoriščati," je še opozoril Norvežan, ki je v svoji karieri prodal že več kot 40 milijonov knjig, berejo pa ga v več kot 40 jezikih. (V njegovih romanih je redno precej poudarka na tem, kakšno glasbo posluša protagonist.) "Včasih berem knjige, za katere se mi zdi, da pretiravajo s popkulturnimi referencami. Ampak res se ne morem upreti skušnjavi, da ne bi ljudem povedal, da je bilo Gibsonovo Pogumno srce najslabši dobitnik oskarja vseh časov!"

Jo Nesbo je bil že poklicni igralec nogometa, borzni posrednik in rockglasbenik. Pa tudi taksist in kuhar. Zdaj pa piše kriminalne romane – in to z neznanskim uspehom.

Pri tem se zaveda na prvi pogled kontradiktorne statistike, na katero napelje skoraj vsak pogovor o njegovem delu: stopnja umorov na Norveškem je v resnici nizka – primerljiva s Slovenijo in med najnižjimi v Evropi. Ampak prav zato imajo zgodbe o psihopatih in serijskih morilcih lahko večji učinek, pojasni: "V mojih romanih je najbrž več trupel kot v vsej Norveški. Novinarji me zato včasih sprašujejo, zakaj svoje zgodbe postavljam prav v Oslo. Mislim, da je uporaba umora v literaturi učinkovitejša v družbi, kjer umor pomeni šok za sistem. V Ciudadu de Mexicu bi bilo kaj takega pač manj dramatično, skoraj rutinsko."

Umor kot (radikalna) oblika družbenega upora?
O žanru, ki mu je posvetil svojo kariero, Nesbo razmišlja na zelo zanimiv način: "Kriminalni roman je v svojem bistvu konservativen. Protagonistova, torej detektivova naloga je, da vzpostavi zakon in red, da družbo vrne v stare tirnice, v stanje pred umorom. Oblika kot taka ni odprta za spremembe, za upor. Če torej pišeš o umorih v družbi, ki je izjemno urejena in ukalupljena, je morilčevo početje na neki način bolj smiselno."

Nesbo je, kot vemo, bralce na svojo stran pridobil predvsem s svojim glavnim junakom, detektivom Harryjem Holom, nemogočim, a prav zato simpatičnim literarnim konstruktom. Dolgoleten alkoholik in nasprotnik vsakršne avtoritete deluje po svojih pravilih, med sodelavci pa vseeno velja za dobrega policista z visokimi moralnimi standardi in tankočutnim smislom za pravico. Po drugi strani pa je njegovo osebno življenje popolnoma razsuto, kar seveda ne izključuje zapletenega z alkoholnimi in deloholičnimi eskapadami zaznamovanega življenja.

Snežaka v kinematografih je izpustil
Eden teh romanov, Snežak, je lani dobil tudi visokoproračunsko filmsko priredbo v režiji Tomasa Alfredsona; zapitega Hola je upodobil nihče drug kot Michael Fassbender. Zdelo se je, da smo na pragu nove megalomanske filmske franšize: a film je bil, roko na srce, tako slab, da govora o kakšnih nadaljevanjih (še) ni bilo. Na naše vprašanje, ali je bil nad ekranizacijo razočaran, Nesbo diplomatsko odgovori, da filma ni videl. "Zamudil sem premiero, potem pa sem videl recenzije – in si mislil, da bom na novinarska vprašanja o filmu lažje iskreno odgovarjal, če ga ne vidim. Tomas Alfredson je po mojem mnenju velik režiser in že vnaprej me je opozoril, da se ne namerava preveč zvesto držati moje zgodbe. To spoštujem – kot umetnik mora imeti integriteto, da pove svojo lastno zgodbo. Film po mojem mnenju ni različica knjige in v resnici me ne zanima, kaj bo s franšizo. Romanopisec sem, filmska industrija ni moj svet. Bi si pa zaradi režiserja in celotne ekipe želel, da bi se izšlo bolje, kot se je. Vem pa, da se bodo Alfredsonu tudi sicer odprla vrata k velikim projektom, ker je zelo nadarjen."

Povod za pisateljev obisk v Ljubljani je izid slovenskega prevoda romana Macbeth, ohlapne priredbe Shakespearove istoimenske tragedije. Zgodba spremlja inšpektorja Macbetha, ki mora s svojo ekipo počistiti razdejanje, ko se racija med preprodajalci droge sprevrže v krvav pokol. Njegov uspeh je nagrajen in na lepem ima vse: moč, denar, spoštovanje. A Macbeth, ki ga preganjajo prividi in paranoja, se začne sesuvati. Dogajalni kraj tokrat ni natančno določen, razen s tem, da "veliko dežuje". "Pred očmi sem imel nekakšno različico Manhattna v sedemdesetih, v obdobju, ko je bila brezposelnost desetodstotna, kriminala je bilo ogromno, smeti so se kopičile na ulici ... V resnici pa je kraj v mojem romanu še najbolj podoben Newcastlu, industrializiranemu mestu, ki ga upravljajo tolpe."

O skrivni vzporednici med Shakespearom in Krivimi potmi
Seveda je moral gost spregovoriti tudi o "izzivih" presajanja shakespearjanske tragedije v 21. stoletje. "Nekateri literarni zgodovinarji argumentirajo, da je Macbeth zgodba o družbi, ampak po mojem mnenju gre predvsem za ljudi v moralnih precepih. To bo vedno aktualno. Prepričan pa sem tudi, da je Shakespearov način pripovedovanja zgodbe absolutno moderen. V prvem dejanju nam predstavi junaka na bojnem polju, v boju za kralja Duncana – pove nam, kdo je junak zgodbe, kdo je naš protagonist. Ko bralca enkrat prepričaš, kdo je "naš človek", se ga po navadi drži. Šele postopoma počasi ozavesti, da ga je avtor zmanipuliral v navijanje za napačno ekipo. Mar ni to enaka tehnika kot v seriji Kriva pota?"

Neznosna lahkost nasilja
Nesbo je s preudarkom in resnostjo odgovoril celo na prvi pogled banalno vprašanje o tem, ali ga kaj skrbi, da bi kdo začel ubijati po "receptu" njegovih romanov. "Včasih res razmišljam o tem, kaj sploh počnem. Je prav, da toliko časa posvečam takšnim zgodbam? Potem pa si rečem: 'Ne, kli*c, še naprej bom počel, kar mi je všeč!' Ampak razmišljam o teh stvareh. Ko je izšel roman Leopard, me je neki recenzent zelo jezno raztrgal zaradi moje rabe nasilja v knjigi. Zdelo se mi je trapasto, ampak pozneje sem poiskal odlomke, ki jih je omenjal – in strinjam se z njim. Pretiraval sem in za to mi je žal."

Najbolj eksplicitni prizori nasilja mu po navadi padejo na pamet okoli petih zjutraj, pravi, v sivem območju med budnostjo in spanjem. "Potem vstanem, grem v lokalno kavarno, sedem pred računalnik in nekoga ubijem."

V soboto zvečer bo Nesbo tudi gost literarnega večera v Cankarjevem domu; o dogodku boste lahko več prebrali tudi na MMC-jevih straneh.

VIDEO
Jo Nesbø v Cankarjevem domu
VIDEO
Jo Nesbo v Ljubljani
Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
ajvard
# 12.05.2018 ob 00:53
sem vse prebral, pa me ni navdušil.
moja partnerka pa je itak najbrž največji fan na svetu.

nočem povedati, da se mi zdi slab, samo nisem na frekvenci z avtorjem. njegove zgodbe, pa tudi slog, mi navkljub temu, da so en od trademarkov sodobnega pisanja, "ne potegnejo".
henodarling
# 11.05.2018 ob 20:28
Oh, ta Nesbo...
Vzemite katero koli njegovo delo in ne bo vam žal Še več, ko boste prebrali eno, boste morali vse.
Seveda, ljubitelji kriminalk.
zakrajšek
# 12.05.2018 ob 09:10
Slab je tale Nesbo, slab.
ednina
# 11.05.2018 ob 21:26
Nisem prebral še nobene njegove knjige. Sicer sem nekoliko radoveden, ampak nisem prevelik ljubitelj knjig v stilu Agathe Christie, ki so berljive, vendar zgodba ni v ospredju. Meni je bistveno bolj pomembno, da je zgodba dobra, kakor tudi liki in svet.

A se v njegovih delih zgodba nadaljuje iz knjige v knjigo, ali je vsaka pretežno zgodba zase?
kentaurus
# 11.05.2018 ob 21:13
No, Pistorius, pa nas pouči....
bruhnmici
# 12.05.2018 ob 13:09
Priporočam: Ferdinand von Schirach - Zločini.
maher
# 12.05.2018 ob 09:52
Amater z nekakšnim kloniranim Marlowom v glavni vlogi in predvidljivo, razvlečeno, začetniško napisano zgodbo. Vsak Mankell ga šiša, da ne govorim o Dexterju in drugih novodobnejših ...
papi43
# 12.05.2018 ob 09:49
Ampak Gibsonovo Pogumno srce pa niti slucajno ni najslabsi dobitnik oskarja vseh casov. Minus tocka.
kiliboy
# 12.05.2018 ob 12:53
Me veseli, da se mnenja krešejo. To le pomeni, da je možakar, ali sedaj govorim o pisatelju ali njegovemu glavnemu junaku niti ni važno, pravi "fant od fare." Za moje pojme sta oba "zakon." Je pa seveda to samo moje mnenje, saj se že po sliki vidi, koliko "let" duševne starosti imam. Uživajtte!
lopat12
# 12.05.2018 ob 10:26
Sam nisem obozevalec kriminalk, ampak Nesbovi krimici mi poleti prav prijajo. Preprosto branje, ki pa ima dobro izdelane like in zanimivo zgodbo.
stewie
# 11.05.2018 ob 22:13
Pretežno je vsak roman s Harryjem zgodba zase, vsaj kar se tiče detektivskega primera.
Drugo je pa Harryjev privatni lajf, tu se pa Harryjeve ljubezenske prigode in boj z lastnim alkoholizmom lepo nadaljuje. V eni od zgodb, točneje v Fantomu pa se denimo Oleg, sin Harryjeve dolgoletne ljubezni rakel, ki v Harryju vidi očetovsko figuro, znajde v zaporu zaradi utemeljenega suma, da naj bi ubil svojega prijatelja narkomana in dilerja. Kar pomeni, da se reševanje primera in privatni lajf tu povežeta.
Ali ga je res ubil? Preberi roman, pa ti bo jasno. :)
kentaurus
# 11.05.2018 ob 20:56
In začnite na začetku. The bat oz. Netopir.
Pa saj to verjetno že vsi veste.
deltamix
# 12.05.2018 ob 09:12
Odličen pisatelj!
Pistorius
# 11.05.2018 ob 20:56
Vzel sem eno njegovo delo in bilo mi je še kako žal.
Klišejski pisun brez vsake izvirnosti. Neprebavljiva, dolgočasna, ničvredna pisarija.
Njegovi feni očitno še nikoli niso prebrali res dobre kriminalke.
Kazalo