V Resoluciji o slovenskih knjigarnah so knjigotržci podali svojo vizijo knjigarn kot kulturnih, družabnih in informativnih stičišč. Foto:
V Resoluciji o slovenskih knjigarnah so knjigotržci podali svojo vizijo knjigarn kot kulturnih, družabnih in informativnih stičišč. Foto:

Po mnenju knjigotržcev bi bilo treba premisliti in prilagoditi poslovne modele knjigarn ter najti spoj med digitalno tehnologijo in prijetnim doživetjem, ki ga nudi knjigarniški prostor.

Želijo, da knjigotrštvo dobi status stroke
V resoluciji, ki so jo v četrtek sprejeli na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), med drugim opominjajo, da so knjigarne življenjskega pomena za avtorja, založnika in bralca, česar bi se morala celotna družba bolj zavedati. Z njo želijo slovenski knjigotržci opozoriti na vlogo in položaj slovenskih knjigarn ter na njihov pomen za trajnostno delovanje slovenskega knjižnega trga.

V resoluciji je tudi poziv državnim institucijam, "da oblikujejo celovito politiko podpore knjižni industriji, temelječo na dvojnem značaju knjige". Knjigarne morajo postati družabna in kulturna stičišča, informacijska središča in komunikacijska vozlišča, knjigarnarjem je treba priznati vlogo strokovnih svetovalcev, knjigotrštvu pa podeliti status stroke, med drugim piše v resoluciji. Konferenco sta organizirala Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev in Društvo slovenskih knjigotržcev, udeležila pa sta se je tudi minister za kulturo Uroš Grilc in direktor Javne agencije za knjigo RS Aleš Novak.