Foto:
Foto:
Izdaje ob 100-letnici Kocbekovega rojstva so bile razstavljene tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu.
Izdani so tudi vsi Kocbekovi dnevniški zapisi.

Ta je izšel pri založbi Nova revija, ki je izdala še ponatis prvega natisa Zemlje ter literarnozgodovinsko študijo o enem največjih literatov izpod peresa Andreja Inkreta.

34 esejev o Kocbeku
V sodelovanju s Slovensko matico (SM) pa je Nova revija pripravila tudi zbornik Krogi navznoter, krogi navzven. V njem s svojimi razmišljanji o Kocbeku sodeluje 34 avtorjev, nastal pa je ob dvodnevnem simpoziju, ki ga je SM priredil ob Kocbekovi obletnici.

Rokopis ohranil po naključju
Rokopis pesniške zbirke Zemlja naj bi se po besedah Andreja Inkreta, velikega poznavalca bio- in bibliografije tega velikana slovenske literature, ohranil zgolj po naključju, saj so italijanski vojaki leta 1942 uničili in raznesli vse Kocbekovo imetje. Ta je pesmi za zbirko Zemlja pisal na črtaste liste šolskih zvezkov, uporabljal je nalivno pero, s svinčnikom pa so pripisane pripombe recenzentov.

Upoštevali avtorjeve želje
Posebnost novega natisa prve izdaje Zemlje iz leta 1934, ki ob faksimilu in študijskem zvezku sestavlja Feniksov paket, je v uresničitvi avtorjeve želje glede preloma verzov, ki ga pred 70 leti niso upoštevali. Miha Glavan iz rokopisnega oddelka NUK-a je zagato rešil z manjšim tiskom.

Kocbekovi dnevniški zapisi
Pri Cankarjevi založbi pa so z zadnjo izdajo sklenili izdajanje dnevniških zapisov Edvarda Kocbeka, ki so jo začeli izdajati leta 1991. Zadnji zvezek bralcem predstavlja sklenitev izbora zapisov, ki so nastali med letoma 1954 in 1977.

Izvirni rokopis za tiske je pripravil Mihael Glavan. Kocbek je dnevnik pisal od 1. novembra 1931 do sredine leta 1978. Glavan jih je označil za dragoceno pričevanjsko in doživljajsko branje. Glavan je posebej izpostavil še uvodni esej - Kocbekov nagovor prijateljem ob svoji petdesetletnici leta 1954. Tega je avtor sklenil vizionarsko, z vero v novo humanistično in demokratično Slovenijo.

V dnevniku lahko preberete še Kocbekova razmišljanja pred, med in po izidu intervjuja z Borisom Pahorjem za tržaški Zaliv leta 1975, v katerem je izpostavil krivdo za poboj domobrancev brez sodnega procesa.