Ne glede na to, da eden največjih francoskih pesnikov že skoraj 130 let ni več med živimi, ostaja večen predmet navdiha in zanimanja. Poštar namreč kar od dva- do trikrat tedensko dostavlja nanj oziroma na njegov grob naslovljena pisma.

Rimbaudev ustvarjalni zagon še danes vznemirja bralce, kar dokazuje tudi to, da mu še skorajda 130 let po smrti pišejo pisma. V enem od pisem, ki so se znašla v pokopališkem nabiralniku pesnikovega rojstnega kraja, je pisalo, da so pesniku obljubljeni "sonce, luna in zvezde", je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Sklepamo lahko, da so nekateri avtorji pisem v komunikaciji s pokojnim pesnikom našli način, kako se povezati s sorodno trpečo dušo.

"Nagovarjajo ga, kot bi bil še živ"
Na Rimbauda naslovljena pisma v škatlah za čevlje hrani oskrbnik pokopališča Bernard Colin, ki jih tudi prebira in pravi, da ga vselej gane njihova čustvenost. Ugotavlja namreč, da avtorji in avtorice pisem pesniku pišejo o svojih razočaranjih. "On je njihov zaupnik, nagovarjajo ga, kot bi bil še živ," je dejal.

Čeprav se je, ko je bil še živ, pesnik upiral zakonom življenja na podeželju, se je domov rad vračal, predvsem ob osebnih krizah. Od leta 1969 v mestu deluje tudi Rimbaudev muzej, od leta 2004, ko je minilo 150 let od njegovega rojstva, pa so hišo, v kateri je živel, spremenili v spominski prostor.

Rimbaudev grob prav tako privablja obiskovalce, ki v spomin na pesnikovo mladostniško norost na njem puščajo prazne steklenice absinta in škatlice cigaret. Nekateri pa gredo celo dlje. Colin je za AFP dejal, da je že zasačil nekaj parov, ki so si med pesnikovim grobom in sosednjim poslednjim počivališčem Rimbaudeve sestre Isabelle privoščili hiter spolni odnos.

Komunikacija z duhom neukrotljivega upornika
Arthur Rimbaud (1854–1891) velja za enega največjih francoskih pesnikov. Čeprav je umrl star le 37 let, je za seboj pustil neverjeten opus, s katerim je t. i. predhodnik simbolizma obveljal za izrednega inovatorja v poeziji. Kot avtor je namreč raziskoval možnosti izražanja najgloblje podzavesti, čustev in sanj ter s pesniško govorico do tedaj neznane izrazne moči ustvaril magično-fantastični svet.

Veljal je za neukrotljivega upornika, čigar življenje so zelo zaznamovali razmerje z veliko starejšim velikanom francoske literature Paulom Verlainom, pa tudi zloraba alkohola in opija. Na neki točki se je odpovedal poeziji in postal trgovec, tudi z orožjem. Zadnjih 11 let življenja je prebil v Afriki, nato se je, napol hrom, vrnil v Francijo. Zaradi rakavega tumorja so mu pod kolenom odrezali desno nogo. Umrl je 10. novembra 1891 v Marseillu.

Rimbaudeva nemirna duša je pritegnila tudi slovenskega psihiatra in psihoanalitika Matjaža Lunačka, ki v igrano-dokumentarnem filmu Prideš z nočjo svoje osebne refleksije o človeku Zahoda odpošilja v pismih, naslovljenih na tega velikega francoskega pesnika.