Katarina Marinčič (1968) je avtorica romanov Tereza, Rožni vrt in Prikrita harmonija ter zbirke novel O treh. Za roman Prikrita harmonija je prejela nagrado kresnik, za zbirko O treh pa Dnevnikovo fabulo. Tema se je zdaj pridružilo še kritiško sito. Foto: Založba Modrijan
Katarina Marinčič (1968) je avtorica romanov Tereza, Rožni vrt in Prikrita harmonija ter zbirke novel O treh. Za roman Prikrita harmonija je prejela nagrado kresnik, za zbirko O treh pa Dnevnikovo fabulo. Tema se je zdaj pridružilo še kritiško sito. Foto: Založba Modrijan

Če se zabavaš, če pripoveduješ šale, si želiš, da bi tudi požel smeh. Manj ti je všeč misel na bralca, ki s slovesnim izrazom na obrazu razmišlja, v kako lepem slogu pripoveduješ vice ...

Nagrajenka Katarina Marinčič

V romanu Po njihovih besedah, ki je lani izšel pri založbi Modrijan, bralec sledi zgodbam iz treh avtobiografskih zapisov: arheologa Heinricha Schliemanna, pisca pustolovskih romanov Karla Mayja in v drugo polovico 20. stoletja postavljeni zgodbi šefa protiobveščevalne službe, imenovanega P. V knjigi se prepletajo proza, verzi, May je umeščen v gledališko predstavo.

Razglasitve nagrajenca ne spremlja posebna utemeljitev, saj je ta izbran z glasovanjem. Marinčičeva je povedala, da ji nagrada veliko pomeni zato, ker je plod zelo demokratičnega in širokega procesa. Izjemno jo veseli tudi, da je v zadnjem času pri podeljevanju te nagrade in nasploh pri vrednotenju slovenske literature vključenih veliko mladih kritikov. Dodala je tudi, da je v primerjavi z drugimi knjigami, ki jih je napisala, ta roman je poseben v tem, da se je med pisanjem jemala bistveno manj resno.

"V času, odkar sem končala svojo prejšnjo knjigo, se je moj pogled na svet zagotovo obrnil v humornejšo smer," je povedala. Kot je dejala, do tega pogleda sicer ni prišla zato, ker bi se ji zgodile posebej smešne stvari, ampak gre "za neko globlje, splošnejše veselje", ki je včasih tudi posledica žalostnih dogodkov, sprijaznjenja z občutkom nemoči. "Ampak ne v mračnem smislu, tako sprijaznjenje je daleč od obupa," je dejala.

Družno "pretresanje sita"
V ožji krog za nagrado so se letos uvrstili še Polona Glavan z romanom Kakorkoli, Vesna Lemaić z romanom Kokoška in ptiči, Boris A. Novak s pesniško zbirko Vrata nepovrata: Zemljevidi domotožja in Katja Perat s pesniško zbirko Davek na dodano vrednost. Nagrado so doslej prejeli Peratova za pesniško zbirko Najboljši so padli, Maruša Krese za roman Da me je strah? in Davorin Lenko za roman Telesa v temi.

Kritiško sito je edina literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kritiški forum, kar pomeni, da imajo možnost "pretresanja sita" vsi člani društva, ki ocenjujejo vse knjige, ne glede na zvrstne, žanrske in druge opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, na koncu zmaga knjižno delo, ki prejme največ glasov kritiške žirije.

Če se zabavaš, če pripoveduješ šale, si želiš, da bi tudi požel smeh. Manj ti je všeč misel na bralca, ki s slovesnim izrazom na obrazu razmišlja, v kako lepem slogu pripoveduješ vice ...

Nagrajenka Katarina Marinčič
20. Slovenski dnevi knjige in nagrada kritiško sito
20. Slovenski dnevi knjige in nagrada kritiško sito