Čeprav mu ni šlo za (samo)ironijo,  je Šteger s svojim lanskim pisanjem v izložbi ljubljanskega Maximarketa vendarle želel nastaviti tudi ironično ogledalo blogerskemu ekshibicionizmu. Po njegovem mnenju smo namreč iz dobe bralcev stopili v dobo avtorjev - avtorjev je tako vse več, bralcev pa vse manj, potreba po objavljanju in opaženosti pa je vse večja. Foto: MMC RTV SLO
Čeprav mu ni šlo za (samo)ironijo, je Šteger s svojim lanskim pisanjem v izložbi ljubljanskega Maximarketa vendarle želel nastaviti tudi ironično ogledalo blogerskemu ekshibicionizmu. Po njegovem mnenju smo namreč iz dobe bralcev stopili v dobo avtorjev - avtorjev je tako vse več, bralcev pa vse manj, potreba po objavljanju in opaženosti pa je vse večja. Foto: MMC RTV SLO
Aleš Šteger
Šteger se je lani med pisanjem sicer odzival na dražljaje iz okolice (na Trgu republike so potekale demonstracije), obenem pa njegov namen ni bilo golo beleženje dogajanja okrog sebe. Foto: RTV SLO

Performans, ki ga je prvič izvedel 21. decembra lani v Ljubljani, bo tokrat izvedel v obalnem mestu Minamisōma. Tudi tokrat bo v dvanajstih urah napisal besedilo, ki bo kot elektronska knjiga dostopen že naslednji dan.

Stoodstotno tukaj in zdaj
Šteger pri pisanju ne bo imel na voljo nobenih pripomočkov, knjig, zapiskov ali medmrežja. Avtor se s tem maksimalno izpostavlja kraju in času, v katerem ustvarja, in se odpoveduje varnosti poznejših popravkov. Želi si, tako pravi, da bi bilo besedilo tako neposredno, kot je resničnost, ki nas obdaja, tako tvegano in hitro, kot je življenje in čas, ki ga živimo.

V epicentru katastrofe
Minamisōma je mesto, ki leži 25 kilometrov severno od jedrske elektrarne Fukušime in je med tistimi, ki so jih potres, cunami in jedrska nesreča marca 2011 najbolj prizadeli. Velik del mesta je bil porušen in prebivalci pozneje evakuirani zaradi velike radioaktivne kontaminacije.

Šteger bo pisal pred mestno knjižnico in v njej, na kraju, kjer je bil po cunamiju urejen reševalni center. Knjižnica je središče kulturnega življenja Misamisome. Po katastrofi so jo spet odprli septembra 2011 in zdaj je zatočišče ne samo za beroče, ampak tudi za otroke, saj jim starši zaradi visoke radiacije ne dovolijo igranja na prostem.

Napisano bo že v ponedeljek po poldnevu na voljo v elektronski obliki v slovenskem jeziku, pozneje pa bo tudi prevod v japonščino in angleščino.

Že danes bo v Fukušimi potekalo tudi branje in pogovor o konceptu projekta z japonskimi pesniki in kritiki Mizuki Misumi, Keidžiro Suga in Rioiči Vago.

Sedenje v izložbi kot premagovanje strahu
Pesnik, prozaist, esejist in urednik Aleš Šteger je za svoje delo prejel številne domače in mednarodne nagrade. Prevodi njegovih knjig so doslej izšli v 19 jezikih. Ideja za projekt Na kraju zapisano se mu je porodila aprila lani, ko je gledal v razkošno izložbeno okno v Rimu in se zamislil nad nenavadnim prekrivanjem podobe, ki jo je okno odsevalo. "Obenem sem občutil privlačnost in odbojnost. Pri ideji ni šlo za ekshibicionizem, marveč za željo po premagovanju lastnih strahov. Ne za to, da pokažem, kaj zmorem, marveč za to, da bi sebe in svoj jezik spravil v tako situacijo, ko ni mogoč noben drug izhod kot reakcija," je na svoji spletni strani zapisal Šteger.