Nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (DSP) mladim, obetavnim kritikom. Nagrajenec se bo v okviru 13. festivala Pranger vključeval v kritiške debate, nagrado pa mu bodo izročili ob zaključku festivala v soboto. Lani je Stritarjevo nagrado prejela literarna kritičarka, prevajalka, urednica in moderatorka Tanja Petrič.

Težavnost izginjanja kritike
Krivec je opozoril tudi na to, da se na spletu pojavljajo tudi številne brezplačne kritike: "Ta prostor je nevaren, ker v njem obstaja neko hierarhično razmerje, ki ga še ne razumemo, v ospredju katerega sta populizem ali dostopnost."

Po njegovem mnenju kritika iz klasičnih in tudi spletnih medijev, ki se morajo, tudi zaradi virov financiranja, držati določenih pravil in ponujajo le določen izbor besedil, vse bolj izginja. Izginjanje kritike po njegovih besedah pogosto spodbujajo tudi ekonomske težave, zaradi katerih časopisi propadajo.

Od obetavnega do zrelega kritika
Ali obstaja pot, da bi danes mlad kritik lahko postal zrel kritik, ob tem da se poleg prostora za kritike tudi honorarji za kritike ukinjajo ali pa so smešno nizki, zaradi česar mnogi odnehajo? V debatah med vrstniki Krivec prepoznava več poti za ohranjanje kritike. Ena je, da bi se skušali približati ljudem, druga pa je vztrajati pri svojih kritičnih zapisih, ki jih morda včasih kdo ne razume, a njihovo bistvo je, da odpirajo prostor za razmislek in se velikokrat za nazaj izkažejo za pomembne.

Vendar letošnji Stritarjev nagrajenec vseeno ostaja optimist: "Iz zgodovine medijev poznamo zgodbe, da neki časopis propade, potem pa se pojavi nov. Trenutno je stanje, kakršno je, a bi se v prihodnje kljub vsemu pustil presenetiti."

Krivcu bodo Stritarjevo nagrado, vredno 1.000 evrov bruto, ki vključuje tudi plačana promocijska srečanja v organizaciji DSP-ja, podelili ob zaključku festivala v soboto v Rogaški Slatini, ko bodo tudi prebrali utemeljitev letošnjega izbora.

"To je čista poezija!"
Pranger je v torek pred razglasitvijo letošnjega nagrajenca uvedla problemska razprava o povezavi med poezijo in športom, ki jo je povezoval Goran Potočnik Černe.

Športni navdušenci ali televizijski komentatorji pogosto ob izjemnem športnem dogodku rečejo: "To je čista poezija!" Literat, kritik, urednik in zagrizen rekreativec Urban Vovk je menil, da je to posledica tega, da posamezniki uzrejo fizični presežek, ki gre prek meja razumljivega in se jim zato zdi neubesedljiv. Karlo Hmeljak, vrhunski jadralec in pesnik, je temu pritrdil. Po njegovih besedah šport in poezija sovpadata v smislu, da pri vrhunskih športnih dosežkih ženeš telo prek meja, pesnik pa te meje presega z jezikom.

Zgodovinar športa Borut Batagelj je menil, da lahko po dobrem športnem rezultatu ali literarnemu branju čutiš katarzo. Hmeljak je temu dodal, da se ti v športu lahko v določenem trenutku zdi, da si nekaj prav naredil, dokončno merilo tega pa je rezultat, pri umetnosti in poeziji pa se vedno toži, da splošnih meril za uspešnost ni.

Med pametjo in pretiravanjem
Nogometni navdušenec in vsestranski umetnik Matjaž Pikalo je podal paradoks, da gledalci šport podpirajo kljub korupciji, dopingu, huliganstvu in milijardnih zaslužkih, ki jih umetniki ne bodo mogli nikoli zaslužiti. "Hkrati nam to neškodljivo sproščanje krade občinstvo," je dodal. Hmeljak pa je opomnil, da po ogledu tekme posameznik ne začuti potrebe, da bi na družbeni ravni kaj spremenil.

Na razpravi so se med drugim dotaknili tudi fraze Zdrav duh v zdravem telesu. Pikalo je opomnil, da šport postaja škodljivo sproščanje, ko pride do pretiravanja. Podobno, ko preveč ljudi piše in je objavljenih preveč knjig. Poudaril je, da je tudi za ukvarjanje s športom potrebna pamet.

Letošnji festival Pranger, ki poteka v Ljubljani, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah, se bo sklenil 3. julija.