Vaša ocena: 
Ocena 0,0 od 0 glasov
Ocenite to novico!
Ponudbo založbe Nova revija so razširile tri novosti, in sicer Ime zgodbe Jožeta Snoja, Vrt pozabe Iva Svetine in Nočitve Nika Grafenauerja.
Knjige se vsaka na svoj način sprašujejo o človekovem bivanju; tako se delo Jožeta Snoja, v katerem se prepletajo filozofija, poezija in teologija, posveča predvsem evropskemu položaju, izhodišče Svetinove zbirke pesmi je pozaba, Grafenauerjeve pesmi v zbirki Nočitve pa na metaforičen način govorijo o domotožju. Esejistično delo Ime zgodbe je izšlo v zbirki Paradigme, pesniški zbirki Vrt pozabe in Nočitve pa sta obogatili zbirko Samorog.
Kaj je središčno zanimanje avtorjev?
Knjiga Jožeta Snoja je razdeljena na dva dela, zapise in eseje. V njih se vseskozi sprašuje o eksistencialnih in ontoloških razsežnostih človekovega bivanja v svetu, pa tudi o ustvarjalnih in moralnih sestavinah našega obstoja. Zato se dotika tudi vprašanja o bogu, a ne v luči krščanske tradicije, pač pa kot umetnik in posameznik.
Vrt pozabe, Svetinova pesniška zbirka, je nastajal sedem let in v tem času doživel kar tri predelave v rokopisu. Na koncu je po Grafenauerjevem mnenju nastala ena najboljših pesniških zbirk Iva Svetine. V njej je opazen premik v pesnikovi poetiki, še vedno pa so pesmi povezane z orientalskim mitskim izročilom, kar je že dolgo značilno za njegovo poezijo.
Kot že naslov pesniške zbirke Nočitve namiguje, gre za poezijo, za katero je značilno izkustvo časa, ki ga je v svojih elegijah Kruh in vino napovedal že nemški pesnik Friedrich Hölderlin. V njih je razglasil svetovno noč, ker so grški bogovi zapustili svet. Ta noč še vedno traja, pesniki pa nočijo v njej. V Grafenauerjevih pesmih se tako oglaša tisto videnje časa, ki nas opominja na minevanje in na naše življenje v tem minljivem času.
