William S. Burroughs (1914-1997) se je rodil v premožni družini v St. Louisu v Missouriju. Na Harvardu in na Dunaju je študiral antropologijo in medicino, ki pa ju ni končal. Med drugo svetovno vojno je, potem ko so ga pri marincih zavrnili, postal odvisen od heroina - mamila so ga z občasnimi prekinitvami spremljala vse do konca življenja -, po vojni pa je leta 1951 v tragični nesreči ustrelil svojo ženo. Zbežal je v Južno Ameriko, pozneje pa se je naselil v Kanadi.

Preziral je tabuje in družbene konvencije
Veljal je za posebneža, bil dvakrat poročen, pa tudi razkrit homoseksualec. V radikalnem slogu "obrobneža" je opisoval človekove mejne položaje, blodnje, more in strahove. Za apokaliptičnimi vizijami je mogoče zaslutiti njegovo blago satiričnost, s katero je kljub preziranju tabujev in družbenih konvencij znal posredovati etično sporočilo o vrednosti boja za osebno svobodo proti vsem oblikam totalitarizma. V slovenskem prevodu sta poleg kultnega romana Goli obed na voljo še roman Džanki in zbirka kratke proze Ime je Burroughs.

Burroughs, poleg Jacka Kerouaca in Allena Ginsberga ena osrednjih osebnosti beatniškega gibanja v 50. letih prejšnjega stoletja, ki je na svet gledal iz popolnoma samosvoje perspektive, je uveljavil novo obliko pisanja - metodo cut-up, pri kateri je fragmente besedila in slik intiutivno sestavljal v odprte asociativne naravne strukture, da bi z njimi razširil meje jezika in opisal človeško zavest.

Njegov način dela je predstavila tudi lanska izjemno odmevna postavitev v ljubljanskem MGLC-ju, ki je obsegala tematski izbor Burroughsovih del, ustvarjenih v različnih medijih: od zvočnih "cutupov", vizualnih kolažev in abstraktnih slik, narejenih s puško šibrovko, do redkih knjig, filmov, fotografij in drugega gradiva.

V priloženem videoposnetku si oglejte, katere nasvete je Burroughs nekaj let pred smrtjo namenil mlajšim generacijam.