Knjige
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 11 glasov Ocenite to novico!
Elif Shafak
Elif Shafak je ena najvidnejših sodobnih turških avtoric. Potem ko je do tridesetega leta v Turčiji pobrala vse pomembne literarne nagrade, se je odločila za vzporedno ustvarjanje v angleščini, čeprav zato ni opustila pisanja v turščini. Foto: EPA
Katie Paterson je leta 2014 posadila gozd s tisočimi drevesi na obrobju Osla, ki bodo čez 100 let posekana, da bodo lahko izdali antologijo stotih knjig. V Oslu bosta stali tudi soba, kjer bodo shranjena dela, ki bodo nastajala v prihodnjih stotih letih, in mala tiskarna, kjer bodo dela leta 2114 natisnili. Foto: BoBo
Margaret Atwood
Margaret Atwood je o projektu leta 2014 izjavila: "Kako čudno je razmišljati o tem, da se bo moj glas - ki bo do takrat že zdavnaj obmolknil - po stotih letih nenadoma zbudil. Kaj je prva stvar, ki jo bo rekel, ko ga bo roka, ki zdaj še nima telesa, potegnila iz skrivališča in odprla prvo stran?" Foto: Reuters

Dodaj v

Zbirka "skrivnih" romanov, ki jih bodo brali šele naši otroci, raste

Elif Shafak je četrta v rastoči skupinici izbrancev
27. oktober 2017 ob 20:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Turška pisateljica Elif Shafak se bo pridružila Margaret Atwood, Davidu Mitchellu in Sjónu v izbrani družbi pisateljev, ki gradijo Knjižnico prihodnosti: zbirko del, ki jih bo svet lahko bral šele leta 2114.

Projekt Knjižnica prihodnosti (Future Library), ki si ga je zamislila škotska umetnica Katie Paterson, bo "živa, dihajoča, organska umetnina, ki se bo razprla v stotih letih". Od leta 2014 Patersonova vsako leto enega pisatelja prosi za izviren rokopis, ki bo ostal tajen do leta 2114, torej do trenutka, ko bodo posekali takrat stoletna drevesa v gozdu Nordmarka v Oslu. Iz njih bodo izdelali papir in nanj nazadnje natiskali rokopise.


Sto let: malo za vesolje, veliko za človeka

"Predstavljam si, kako besede rastejo skozi drevesa, nevidna energija postaja aktivirana in materializirana, drevesne letnice postajajo poglavja v knjigi,
" je svoj koncept opisala Patersonova. "Časovni razpon je sto let, kar v kozmičnem merilu ni veliko. Je pa zato "človeška" enota stotih let toliko večja konfrontacija. Sega onkraj večine naših življenj, a je dovolj blizu, da se z njo lahko soočimo, da jo lahko dojamemo in relativiziramo."

Elif Shafak - v slovenščini lahko beremo njene romane Čast, Štirideset pravil ljubezni, Bolšja palača in Pankrt iz Istanbula - je šele četrta pisateljica, ki je dobila vstopnico za Knjižnico prihodnosti. Izbira ni bila naključna: "Njeno pisanje podira meje, kulturne, geografske, politične, ideološke, verske in duhovne, in sprejema pluralnost glasov. Njeno pripovedništvo je čarobno in globoko, simbol upanja v globoko razklanem trenutku v času."

Pisateljica se je seveda odzvala s hvaležnostjo, da je dobila prostor ob Margaret Atwood, Davidu Mitchellu in Sjonu. "To je zelo nenavaden projekt, v katerega je bilo vloženega ogromno srca in pozornosti - toliko zaupanja. Celoten koncept pisanja rokopisa, ki ga bodo, upam, brali v prihodnosti, je tako, kot da bi napisala pismo in ga spustila po reki. Ne veš, kam bo odplavalo in kdo ga bo našel - samo zaupaš lahko toku časa."

Pohvalila je tudi mednarodni domet projekta, ki je doslej rekrutiral avtorje iz Kanade, Velike Britanije, Islandije in Turčije. "V času, ko je svetu toliko razklanosti, smo dobili globalen projekt. Eden izmed organizatorjev je rekel, da ustvarjamo družinsko drevo, kar se mi zdi odlično."

To, da knjiga ne bo na voljo za branje vse do leta 2114, lahko nekaterim pisateljem predstavlja neverjetno svobodo, drugim frustracijo. Pišejo lahko, kar koli želijo, od kratke zgodbe do romana, knjige bodo tudi v različnih jezikih. Edino "pravilo" je, da pišejo na temo domišljije in časa, kar pa lahko vodi v zelo različne smeri.

Vsaj o recenzijah ni treba razmišljati ...
Shafakova je o svojem prispevku že začela razmišljati, ni pa se še lotila pisanja; rokopis bo skladu predala na posebni slovesnosti v juniju 2018. "Mogoče se bom lotila kombinacije leposlovja in neleposlovja. Rada bi ustvarila nekaj pomenljivega za bralce prihodnosti, nekaj, kar bo odražalo skrbi našega časa ... kakšen občutek je živeti v tem fluidnem času. Pišeš za ljudi, ki jih ne boš nikoli videla, in obenem zase, zato je to na neki način zelo oseben, intimen projekt. Ne razmišljaš o odzivu, pišeš zato, ker verjameš v to, kar delaš, zato je to v jedru zelo neokrnjeno, čisto početje."

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
odprtizvezek
# 27.10.2017 ob 21:42
Leta 2114 bodo na svetu le se androidi naokrog hodili iskajoc energetske vire, kaksne knjige kaksni podpisi... bolje da Terminatorja zakopajo nekje, da imamo vsaj nekoga ki nas bo masceval.
virus99
# 28.10.2017 ob 09:25
Kakšna neumnost je to. Me res zanima kater dober umetnik bo pripravljen delo na katerega je zelo ponosen zapret nekam da ga ne vidi nihče. To je skregano tudi z etiko umetniškega ustvarjanja, saj umetnik si želi oplemenitit in učiti ljudi. In to je vedno treba storiti čim hitreje, čim prej v družbo poslati kakovostne izdelke da družba napreduje. A sedaj bodo pa dela namerno zapirali v kleti, da jih nihče ne vidi. Pomoje bo v tej knjižnici samo sranje. In sploh glede na to koliko del ostane relevantnih po 100 letih ko se kultura 2x zamenja se ni za bat, da bo vse tam notri brezveze.
ErikD
# 30.10.2017 ob 23:43
@odprtizvezek: epic comment!
ennui
# 27.10.2017 ob 21:33
Ana, mejbi šele naši vnuki?:)
rokovnjac
# 28.10.2017 ob 09:09
Brezvezen marketinski trik
Kazalo