Knjige
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 14 glasov Ocenite to novico!
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič bralcem polaga na srce, da spolni užitek ne sme biti gonilo potrošniškega sveta, ampak mora biti gonilo to, da zaspiš ob nekom, ki ga imaš rad. Foto: BoBo
Milena Miklavčič
Prvi del knjige Ogenj, rit in kače je že tri leta na vrhu seznamov najbolj branih del v slovenskih knjižnicah. Foto: BoBo
Milena Miklavčič
Kot je pojasnila avtorica, vseh zgodb ni mogla umestiti v knjigo, zato jim bo namenila mesto v naslednji. Foto: BoBo

Dodaj v

Zgodbe o intimi, do katere imajo Slovenci običajno "zadrgnjen odnos"

Milena Miklavčič znova o intimni preteklosti naših babic in dedkov
3. november 2017 ob 15:45
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V želji, da bi mlajši rodovi spoznali, kako pomembna sta ljubezen in predanost med partnerjema, je po uspehu svoje knjige Milena Miklavčič zbrala novo nabirko resničnih zgodb o spolnih in intimnih navadah naših prednikov.

Knjižna uspešnica Ogenj, rit in kače niso za igrače je dobila nadaljevanje, v katerem avtorica bralce popelje med pripovedi babic s številnimi travmami pred drugo svetovno vojno ter zgodbe njihovih hčera in vnukinj. Nova knjiga obsega približno 250 resničnih zgodb babic, hčera in vnukinj, pa tudi nekaterih moških iz cele Slovenije. Razdeljena je na tri dele: prvi popisuje zgodbe babic do konca druge svetovne vojne. Sledijo pripovedi hčera, ki jim ni bilo lahko med letoma 1945 in 1965, v zadnjem delu knjige pa glas dobijo vnukinje, ki predstavijo realnost sodobnega časa.

Urednica Marjeta Žebovec je na predstavitvi knjige, ki je izšla pri založbi Primus, dejala, da želi biti avtorica le objektivna zapisovalka slišanih zgodb. Tako v otroštvu kot v odrasli dobi je doživela marsikaj ter razvila zdravo objektivnost in globoko sočutnost v odnosu do sočloveka.

Preveč zgodb za eno knjigo
"Zgodbe so napisane tako, kot so bile povedane. V njih ni mojih čustev in komentarjev. Morda sem odstranila samo kakšne uvodne besede, ker niso imele vpliva na zgodbo,"
je o delu dejala Milena Miklavčič, ki še pravi, da je bilo gradiva preveč, da bi vse zgodbe uvrstila v knjigo. Te hrani za naslednjo.

Zgodbe, o katerih se je treba pogovarjati
Vse zgodbe niso prijetne, daleč od tega, so težke in krute, saj pripovedujejo o nasilju, spolnih zlorabah otrok in odraslih, o zatiranju slabotnejših. Spet druge sogovornice so ji zaupale zabavne in žgečkljive spomine. Vsekakor pa so zgodbe o skritih in prikritih dejanjih spolnosti ter intimnih trenutkih med moškim in žensko nekoč in danes nekaj, o čemer se je po avtoričinem mnenju treba pogovarjati. Zlasti Slovenci, ki imajo do intime po njenih besedah "zadrgnjen odnos". "Ni človeka med nami, ki ne bi bil del intimnega sveta," je dodala.

Kot ugotavlja, se intimni svet v stotih letih ni dosti spremenil. Med spolnostjo nekoč in danes lahko po njenih trditvah vsaj na enem mestu postavimo enačaj. Sporočilo, ki ga želi Milena Miklavčič predati bralcem, je, da spolni užitek ne sme biti gonilo potrošniškega sveta, ampak mora biti gonilo to, da zaspiš ob nekom, ki ga imaš rad, ki mu zaupaš in ga spoštuješ.

Njena prva knjiga o intimi prednikov Ogenj, rit in kače niso za igrače iz leta 2013 sodi med uspešnice iz zadnjih nekaj let. Že tri leta kraljuje na prvem mestu po branosti v slovenskih knjižnicah, prodali pa so več kot 11.000 izvodov knjige.

M. K.
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič
Prijavi napako
Komentarji
povzetek
# 05.11.2017 ob 11:18
@prizemljen
V knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače je jasno napisano iz katerih krajev so zgodbe (Žiri in okolica) in tudi lepo opisano kako premožni oz. revni so bili ti ljudje. Bralec mora ob branju vsaj toliko razmišljati, da dojame, da je tu opisan najrevnejši in najmanj izobražen del družbe.
prizemljen
# 06.11.2017 ob 01:27
@povzetek

Res je to navedeno, vendar je gospa v svojih javnih nastopih običajno to potem posplošila na vso Slovenijo oz. preredko ali nikoli popravila voditeljev pogovorov, ki so posploševali Vsaj v enem primeru je vehementno trdila, da so bili tako in tako ljudje po vsem slovenskem podeželju v glavnem taki. Seveda smo ji ugovarjali, pa je še kar trdila svoje in celo, da je tudi drugot po Sloveniji dobila dokaze o tem, da so poskrbeli, da je dovolj otrok umrlo v "nesrečah" npr. padli s peči, v vodnjak... popustila je šele, ko ji je postalo jasno, da vsaj za moje domače (zelo podeželske) kraje dovolj dobro vem, da delež smrti otrok v nesrečah ni bil posebno visok niti v najrevnejših družinah
prizemljen
# 04.11.2017 ob 17:55
galoperStrinjam se. Moje prednice in predniki so bili bolj normalni. Miklavčičeva je izbirala temnejšo plat oz. mračnejše primere in jih posplošila (Zakaj le? Ker se to boljše prodaja ali ker zdravi travme lastne družine?), kar je v nekem zasebnem pogovoru celo priznala: "To je res, na vašem koncu tega skoraj ni bilo," so bile njene besede, ko ji je bilo serviranih nekaj popolnoma drugačnih zgodb oz. je bila pozvana naj pove v katerih krajih (dolinah, občinah) so se te zgodbe dogajale. (Verjamem, da je še precej koncev v Sloveniji, kjer "tega skoraj ni bilo")
Deviantno obnašanje je še vedno prisotno in nekateri celo trdijo, da prevladuje. Brez večjih težav lahko sestavim knjigo današnjih resničnih zgodb: dojenčke pretepajo do smrti, žene ubijajo z noži, partnerke, hčere, sestre, brate, sinove silijo v prostitucijo... Se sami najdete v teh resničnih zgodbah Slovencev iz današnjih dni?
galoper
# 04.11.2017 ob 09:29
Samohvala za reklamo knjige. Ocene navad ene skupine ljudi mora imeti osnovo, ki je relativni odnos do povprečja, oziroma do druge skupine, sicer izpad le kot zamisel avtorja.
Mica
# 03.11.2017 ob 19:57
Knjiga je izšla v samozaložbi. Tako piše na njej
:-)
Bregas
# 04.11.2017 ob 08:42
Ne vem, kaj se vsi tako navdušujejo nad knjigo Ogenj rit in kače niso za igrače. Meni je bilo dobesedno slabo, ko sem bral to knjigo in je nisem mogel prebrati do konca. Preveč se mi je obračal želodec ob "navadah" naših prednikov.
Kazalo