Sophia Loren je še vedno ena vodilnih italijanskih filmskih div. Foto: EPA
Sophia Loren je še vedno ena vodilnih italijanskih filmskih div. Foto: EPA
Brata Grimm
Brata Grimm sta zapisovala zgodbe, ki so si jih pripovedovali prebivalci sedanje Nemčije.
Matej Sternen: Pomladno sonce
Matej Sternen je skupaj z ostalimi slovenskimi impresionisti domače slikarstvo približal evropskim trendom. Foto: Narodna galerija
Poznoromantični skladatelj Jean Sibelius je imel veliko vlogo pri oblikovanju finske narodne zavesti.
Poznoromantični skladatelj Jean Sibelius je imel veliko vlogo pri oblikovanju finske narodne zavesti. Foto: NN

Kot nezakonski otrok je odraščala v revnem predelu Neaplja. V filmskem svetu se je uveljavila kot interpretka temperamentnih naivk in mondenih žensk. Proslavila se je s filmi Črna orhideja, Zakon po italijansko, Sončnice, Potovanje, Poseben dan, Aurora in v številnih drugih.

Leta 1961 je Lorenova, ki že desetletja velja za mednarodni sekssimbol - še pri 72 letih se je pojavila v znamenitem Pirellijevem koledarju -, za film Dve ženi prejela oskarja in tako postala prva dobitnica tega zlatega kipca za vlogo, odigrano v tujem jeziku.



Drugi dogodki na današnji dan ...

1776 se je rodil pisatelj in jezikoslovec Matevž Ravnikar, ki je pripomogel k ustanovitvi stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju.

1863 je umrl nemški pisatelj in filolog Jacob Ludwig Karl Grimm.

Znan je predvsem po knjigi Otroške in družinske pravljice, ki jo je izdal skupaj z bratom Wilhelmom. Brata sta bila navdušena zbiratelja ljudskih pripovedk in pravljic, od katerih sta številne rešila pred pozabo. Zgodbe, ki so se dotlej ohranjale le z ustnim izročilom, sta namreč zapisala.

Jacob je študiral pravo, po študiju pa je delal kot knjižničar v Kasslu. Od leta 1830 je bil profesor v Göttingenu, nato pa še v Berlinu. Velja za utemeljitelja germanistike, ukvarjal pa se je tudi z mitologijo in filologijo nemškega jezika. Z Nemško slovnico je postavil temelje nemškemu jezikoslovju in narodopisju. Skupaj z bratom sta izdala Nemške sage in prve zvezke velikega Nemškega slovarja. Velikega pomena je tudi njegovo izdajanje in obdelava stare ljudske poezije in knjižnih spomenikov. Rodil se je 4. januarja 1785 v Hanau.

1870 se je v Verdu pri Vrhniki rodil odličen risar, restavrator, grafik, učitelj risanja, predvsem pa slikar Matej Sternen. Uveljavil se je kot slikar figure, zlasti ženske. V njegovem opusu prevladujejo akti in portreti, po likovni problematiki in razpoloženjih pa se je Sternen naslonil na izhodišča impresionizma. Umrl je 28. junija 1949 v Ljubljani.

1878 se je rodil ameriški pisatelj Upton Sinclair.

1890 se je rodil ameriški džezovski pianist in skladatelj Ferdinand "Jelly Roll" Morton.

1892 se je rodil slovenski skladatelj Marij Kogoj.

1898 je umrl nemški pisatelj Theodor Fontane. S svojimi deli Zmote in zmešnjave, Pred viharjem, Gospa Jenny Treibel, Effi Briest sodi v vrh nemškega realizma. Izhajal je iz hugenotske družine, najprej je delal kot lekarnar, kasneje pa dopisnik v Angliji. Prve književne uspehe je dosegel z Baladami in potopisi Potovanje skozi Brandenbrug. Ustvaril je številne romane in novele, lotil pa se je tudi berlinske družbe in brandenburškega plemstva. Rodil se je 30. decembra 1819.

1908 je umrl violinist Pablo Martín Melitón de Sarasate y Navascuéz, ki je skladal tudi številne virtuozne violinske skladbe.

1946 se je začel prvi filmski festival v francoskem Cannesu. Trajal je do 5. oktobra. Danes poznamo ta festival po zlatih palmah, ki jih podeljujejo najboljšim filmskim ustvarjalcem, od leta 1952 pa poteka maja.

1957 je v Helsinkih umrl finski skladatelj Jan Sibelius. Rodil se je 8. decembra 1865 v Hammenlinnu. Sprva je pisal simfonične pesnitve v smislu velike oblike programske glasbe s temami iz ljudske glasbe ter zgodovine in pravljičnega sveta svoje domovine. Kmalu je postal vodilni predstavnik finske glasbe. Leta 1897 so mu podelili dosmrtno državno dotacijo. Leta 1925 je sklenil skladateljsko delo z enostavčno sedmo simfonijo in simfonično pesnitvijo Paiola. Znane so simfonične pesnitve En saga, Štiri legende, Finlandia, Nočna ježa in sončni vzhod, Tupiola, znana je orkestralna suita Karelia, in opera v enem dejanju Devica v stolpu. Ukvarjal pa se je tudi s scensko glasbo k dramam. Je avtor 7 simfonij in 11 simfoničnih pesnitev, ki opevajo večinoma finsko mitologijo, zgodovino in pokrajino.

1971 je umrl grški pesnik Giorgos Sefiriadis, bolj znan kot Giorgos Seferis. Od leta 1926 je delal v diplomatski službi, njegova lirika pa je bila slogovno sprva blizu simbolizmu. Z Mitično zgodbo se je nagnil v modernizem. Leta 1963 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Rodil se je 29. februarja 1900 v Smirnu.