Kubitschek de Oliveira se je rodil 12. septembra 1902 v pokrajini Diamantina. Foto: Wikipedia
Kubitschek de Oliveira se je rodil 12. septembra 1902 v pokrajini Diamantina. Foto: Wikipedia
Spomenik Juscelinu Kubitscheku de Oliveiri
Med njegovim predsednikovanjem je bila dokončana nova prestolnica države – Brasilia. Foto: EPA
Leni Riefenstahl se je v zgodovino vpisala predvsem kot režiserka razvpitih propagandnih filmov, ki so slavili ideale nacistične ideologije.
Leni Riefenstahl se je v zgodovino vpisala predvsem kot režiserka razvpitih propagandnih filmov, ki so slavili ideale nacistične ideologije. Foto: EPA
Za očeta televizije velja Paul Gottlieb Nipkow. Foto: EPA
Gorbačov je leta 1991 ukinil izredno stanje.
Gorbačov je leta 1991 ukinil izredno stanje. Foto: EPA

Rodil se je 12. septembra 1902 v Diamantini, brazilska zvezna država Minas Gerais. Njegov oče João César de Oliveira, ki je umrl, ko je bilo Juscelinu dve leti, je bil potujoči trgovec.

Mati Júlia Kubitschek je bila učiteljica. De Oliveira je bil po poklicu zdravnik, a so ga leta 1934 izvolili v državno skupščino zvezne države Minas Gerais. Leta 1937 se je bil prisiljen vrniti k medicini, tri leta pozneje pa je postal župan mesta Belo Horizonte. Znova je bil izvoljen v skupščino Minas Geraisa leta 1945, guverner te države pa je postal pet let pozneje.

Leta 1955 se je potegoval za mesto predsednika države in zmagal s sloganom “Petdeset let napredka v petih letih” in na vrhu države nasledil Nereua Ramosa. Med njegovim predsednikovanjem je Brazilija res napredovala, dokončana je bila nova prestolnica države – Brasilia.

Takrat so bile zgrajene tudi vse pomembnejše cestne povezave v državi, začela se je razvijati tudi avtomobilska industrija. A z napredkom je prišlo tudi dodatno zadolževanje zunaj meja.

Leta 1961 je Kubitschka nasledil Jânio Quadros, tri leta pozneje se je zgodil državni udar, s katerim je vojska za 21 let prevzela oblast. Vojaški režim je Kubitschku za deset let odvzel politične pravice, zato je ta odšel iz države in je več let živel v različnih ameriških zveznih državah in po Evropi.

Leta 1967 se je vrnil v Brazilijo, devet let pozneje pa je umrl v prometni nesreči. Na pogrebu se je zbralo več kot 350 tisoč ljudi.


Leta 1567 je začel španski vojvoda Fernando Alvares de Toledo opravljati poslanstvo vojnega namestnika Holandije. To obdobje je bolj znano kot »Albin teror«. S svojimi nepremišljenimi potezami je sprožil osvobodilno vojno proti Španiji in pozneje neodvisnost Holandije.

Leta 1584 je umrl poljski pesnik in humanist Jan Kochanowski.

Leta 1642 se je v Angliji začela državljanska vojna med privrženci krone in parlamenta. Vojna se je začela po izjavi kralja Karla I. Stuarta, da so parlamentarci izdajalci, in se je končala leta 1645 s kraljevim porazom.

Leta 1647 se je v Coudraisu blizu Bloisa rodil francoski fizik Denis Papin. Študiral je medicino, vendar se je pozneje posvetil drugim področjem raziskovanja. Izumil je parni mehčalec, posodo s tesnjenim pokrovom, v kateri je pod zvišanim parnim pritiskom voda vrela pri višji temperature, ki je predhodnik današnjih loncev na pritisk. Nekaj let je živel v Italiji in v Nemčiji, kjer je tudi zgradil parni stroj. Zadnje obdobje je preživel v Veliki Britaniji ter tam v uboštvu in osamljen leta 1712 umrl.

Leta 1806 je umrl znameniti francoski slikar Jean Honore Fragonard, avtor poudarjeno erotičnih podob.

Leta 1834 se je rodil ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir Samuel Pierpont Langley.

Leta 1854 se je rodil srbski knez in kralj Milan Obrenović. Na berlinskem kongresu leta 1878 je bila Srbiji priznana nacionalna suverenost v času kneza Milana Obrenovića, ki je vladal od leta 1872. Za kralja pa je bil razglašen deset let pozneje. Po kongresu je Srbija pridobila še nekaj območij na jugu od Niša do Vranja. V zunanji politiki se je naslanjal na Avstro-Ogrsko s katero je leta 1881 podpisal tajno konvencijo. Leta 1889 se je odpovedal prestolu v korist svojega mladoletnega sina Aleksandra. Umrl je 11. februarja na Dunaju.

Leta 1859 je cesar Franc Jožef odstavil mogočnega notranjega ministra Aleksandra Bacha, ki je izvajal absolutistično in centralistično politiko. Zamenjal ga je zaradi vojne in finančne polomije in zaradi policijskega nasilja, ki ga je izvajal v vseh krajih Habsburške monarhije.

Leta 1860 se je rodil nemški inženir, izumitelj nipkovske plošče, Paul Gottlieb Nipkow. Velja za očeta televizije, saj je bila nipkovska plošča potrebna za mehanično razstavljanje slik, pozneje jo je zamenjala elektronska naprava, izdelal jo je leta 1884. Kolut nipkow je služil tudi za mehansko razstavljanje slike oziroma za prenos slike po kablu ali brezžično. Za prikaz je bil potreben en sam svetlobni element – tlivka, ki je svetil sorazmerno s svetlostjo trenutne pike. Pred to tlivko se je vrtel kolut, ki je imel izvrtane luknje v obliki spirale. Vsekakor je zanimivo, da je bilo tako po žici mogoče slike prenašati že leta 1884. Paul Gottlieb Nipkow je umrl 24. avgusta 1940.

Leta 1862 se je v Saint Germanu rodil francoski impresionistični skladatelj Claude Achille Debussy. Skladal je predvsem orkestralno in klavirsko glasbo. Med orkestralnimi deli velja omeniti Favnovo popoldne, od nokturnov pa Morje, Podobe in Igre. Napisal je tudi opero Pelleas in Melisanda. Umrl je 25. marca 1918 v Parizu.

Leta 1864 je šestnajst držav podpisalo konvencijo o zaščiti ranjencev na bojiščih. Ženevska konvencija je pravzaprav uvod v ustanavljanje mednarodnega Rdečega križa.

Leta 1883 je v Parizu umrl ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev. Bil je eden prvih ruskih piscev, ki je s svojimi deli prodrl na zahod. V času ustvarjanja je dosegel večji ugled v francoskih kot pa v ruskih literarnih krogih. Eden napomembnejših zastopnikov ruskega realizma se je rodil 9. novembra 1818. Zaslovel je z zbirko Lovčevi zapiski o socialnih težavah ruskega kmeta. Od 60. let 19. stoletja je večinoma živel v Zahodni Evropi. Znani so njegovi romani Rudin, Plemiško gnezdo, Očetje in sinovi in V pričakovanju, novele in povesti Mumu, Pomladne vode, Prva ljubezen in drama Mesec na vasi.

Leta 1891 je umrl češki pesnik in pisatelj Jan Nepomuk Neruda.

Leta 1893 se je rodila ameriška pisateljica in pesnica Dorothy Parker (rojena Rothschild).

Leta 1902 se je rodila nemška filmska režiserka Berta Helene Amalie "Leni" Riefenstahl. V zgodovino se je vpisala predvsem kot režiserka razvpitih propagandnih filmov, ki so slavili ideale nacistične ideologije. Kljub obtožbam, da je s filmoma Olimpijada in Triumf volje dokazala svojo zvestobo Adolfu Hitlerju, je treba priznati, da sta prav ta filma uveljavila nekaj za takratni čas izjemno naprednih potez filmskega ustvarjanja.
Diskreditirana zaradi sodelovanja s Hitlerjevim režimom se je Leni Riefenstahl po koncu druge svetovne vojne in po štirih letih v francoskem taborišču za vojne zločince - iz pripora so jo izpustili, ko so ugotovili, da ne morejo najti dovolj dokazov, na podlagi katerih bi jo lahko obsodili kot vojno zločinko - umaknila iz javnosti.

Leta 1904 se je rodil kitajski politik Deng Sisian, bolj znan kot Deng Šjaoping. Član Komunistične partije Kitajske je bil od leta 1924, sodeloval je v dolgem pohodu, po letu 1945 pa je bil v vrhu kitajske politične elite. Od leta 1981 do 1989 je bil predsednik osrednje vojaške komisije. Med kulturno revolucijo in na zahtevo tolpe štirih je bil odstranjen s pomembnih političnih položajev. Po rehabilitaciji se je povzpel do mesta vodilnega politika v Ljudski republiki Kitajski. Na njegovo pobudo so začeli s politiko reform. Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil je junija 1989 ukazal nasilno zadušitev protestnega gibanja proti politiki partijskega vodstva na Trgu nebeškega miru – Tienanmena. Umrl je 19. februarja 1997 v Pekingu.

Leta 1910 je Japonska po petih letih protektorata priključila Korejo. Do razglasitve aneksije je Koreji vladala domača dinastija Ji. Avgusta 1945 je severni del zasedla Rdeča armada, južnega pa Američani. Na potsdamski konferenci ji je bila priznana neodvisnost, tri leta pozneje pa so jo razdelili na Severno in Južno Korejo.

Leta 1917 se je rodil ameriški pevec bluza in kitarist John Lee Hooker. Umrl je 21. junija 2001.

Leta 1941 so nemške čete začele oblegati Leningrad. Strahoviti boji so trajali do konca februarja 1944. Med obleganjem je umrlo okoli 620.000 prebivalcev Leningrada, veliko tudi zaradi lakote.

Leta 1942 je umrl ruski baletnik, koreograf in pedagog Mihail Mihajlovič Fokin, ki je z novimi izrazi vplival na spremembe klasičnega baleta v 20. stoletju. Fokin velja za očeta modernega baleta.

Leta 1942
je Brazilija napovedala vojno tretjemu rajhu.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Firence.

Leta 1964 se je rodil švedski teniški igralec Mats Wilander. Osvojil je sedem turnirjev za grand slam. Manjka mu le zmaga v Wimbledonu.

Leta 1968 je papež Pavel VI. prispel v Bogoto, kar je bil prvi obisk kakega papeža v Južni Ameriki.

Leta 1976 je umrl slovenski pisatelj Fran Roš.

Leta 1978 je umrl italijanski pisatelj Ignazio Silone. Najbolj znani deli sta romana Fontamara ter Kruh in vino.

Leta 1978 je umrl eden najvplivnejših afriških borcev proti kolonializmu Jomo Keniata. 21. avgusta 1960 so ga izpustili iz devetletnega zapora. Obsodile so ga britanske oblasti, češ da je voditelj nacionalistične organizacije Mau Mau. Po vrnitvi v Nairobi je postal predsednik Kenijske afriške nacionalne unije, po razglasitvi neodvisne Republike Kenije pa je postal njen predsednik in premier.

Leta 1990 je umrl slovenski pesnik, prevajalec in esejist Bogomil Fatur. Najizrazitejše so njegove preobrazbe soneta. Naslovi njegovih pesniških zbirk: Knjiga lirike, Beli galeb in Minuta tišine.

Leta 1991 je predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov ukinil izredno stanje in zamenjal člane pučističnega komiteja. Notranji minister Boris Pugo je naredil samomor. Predsednik Rusije Boris Jelcin pa je na izredni seji Vrhovnega sovjeta Ruske federacije dobil dodatna pooblastila.

Leta 2004 je na olimpijskih igrah v Atenah jadralec Vasilij Žbogar osvojil bronasto medaljo v razredu laser.

Leta 2005 je umrl francoski skladatelj Luc Ferrari. Rodil se je leta 1929.

Leta 2006 je umrl Bruce Gary, ameriški rockbobnar. Rodil se je leta 1951.

Leta 2006 Košarkarji ZDA v 3. krogu svetovnega prvenstva na Japonskem Sloveniji niso dopustili nobene možnosti za presenečenje. V Saporu je bilo 114:95 za Američane.

Leta 2009 je Usain Bolt na svetovnem atletskem prvenstvu v Berlinu osvojil še tretje zlato - tokrat z jamajško štafeto 4 x 100 m.