Bela Bartok je napisal tudi opero in dva baleta. Foto:
Bela Bartok je napisal tudi opero in dva baleta. Foto:
Francisco Gómez de Quevedo y Villegas.
France Kralj: Smrt genija. Foto: Moderna galerija
Edgar Degas: Absint.
Prizor iz še vedno priljubljenega filma Briljantina. Foto: EPA

Ob Zoltánu Kodáliju, Györgiju Ligetiju in Franzu Lisztu je eden najbolj znanih skladateljev madžarske krvi, svoje "obrti" pa se je začel učiti že pri desetih letih, leta 1891, ko je skomponiral svojo prvo skladbo. Pri 23 letih je začel zbirati podatke o ljudski glasbi, ki jo je pogosto vpletal v svoja dela, bil pa je tudi eden od utemeljiteljev etnomuzikologije, tedaj nove veje muzikologije.

Čeprav je bil sprejet na prestižni dunajski glasbeni koservatorij, je ostal na Madžarskem in obiskoval glasbeno akademijo v Budimpšeti, kjer j leta 1907 prevzel mesto profesorja klavirja, obenem pa je še naprej ustvarjal. V domovini je ostal do izbruha druge svetovne vojne, nato pa je emigriral v ZDA, kjer je zbolel za levkemijo in leta 1945 umrl.

Znana je njegova opera Grad vojvode, baleta Leseni princ in Čudežni mandarin, napisal pa je tudi številna instrumentalna dela, znan pa je tudi njegov učbenik Mikrokosmos. Med drugim je napisal tri klavirske in dva violinska koncerta, glasbo za godala, tolkala in čelesto, opero Grad vojvode Sinjebradca ter baleta Čudežni mandarin in Leseni princ.

1580 je bil krščen španski pisatelj Francisco Gómez de Quevedo y Villegas.

1791 se je rodil francoski slikar Théodore Géricault.

1869 se je rodil armenski skladatelj, muzikolog in duhovnik Soghomon Gevorki Soghomonjan, bolj znan kot Komitas Vardapet.

1888 se je rodil angleško-ameriški dramatik, pesnik in esejist Thomas Stearns Eliot, ki je leta 1948 prejel Nobelovo nagrado.

1895 se je v Zagorici pri Dobrepolju rodil slovenski slikar, kipar, grafik in idejni vodja ekspresionizma pri nas France Kralj.

Posvečal se je tudi risbi, ilustraciji, knjižni opremi in pisanju. Po realističnih začetkih, pod vplivom dunajske secesije in nemškega ekspresionizma ter z upiranjem na ljudsko umetnost se je usmeril v ekspresionizem. Sprva je bila poudarjena religiozna motivika, pozneje kmečka prvinska, z erotiko zaznamovana figuralika, nakazal je abstraktne težnje.

1898 se je rodil ameriški skladatelj judovskega rodu George Gerschwin, s pravim imenom Jacob Gershowitz. Zaradi njegove melodične izbrušenosti, ki je svoj vrh dosegla v pesmi “The man I love” in v glasbi njegovega najbolj ambicioznega dela, opere Porgy in Bess iz leta 1935, so ga nekateri označili za ameriškega Schuberta. Bil je izredno domiseln v skladanju melodij, mojstrsko je obvladujoč tehnična sredstva je prvine jdžeza, ameriške in evropske resne glasbe združeval v tako imenovani simfonični džez. Njegovi zelo znani deli sta še Rapsodija v modrem, Amerikanec v Parizu.

1904 je umrl irsko-grški pisatelj Patrick Lafcadio Hearn.

1917 je v Parizu umrl Edgas Degas, s pravim imenom Edgar Hilaire Germaine de Gas, ki se je v svojem likovnem ustvarjanju opiral na klasicizem in italijansko renesanso. Uvrščamo ga h glavnim mojstrom impresionizima.

1932 je umrl belgijski skladatelj Pierre Degeyter.

1948 se je v Cambridgu rodila angleška rockovska pevka Olivia Newton-John, ki je odraščala v Avstraliji, zaslovela pa je v 70. letih. Nastopala je kot filmska partnerka Johna Travolte v filmu Briljantina. S številnimi uspešnicami (If Not For You, Suddenly) je bila uvrščena na številne glasbene lestvice.

1956 se je rodila ameriška filmska igralka Linda Carroll Hamilton.

1973 je umrla italijanska filmska igralka Anna Magnani.

1990 je umrl italijanski pisatelj in novinar Alberto Pincherle, bolj znan kot Alberto Moravia.

2003 je umrl angleški pevec Robert Allen Palmer.