Niko Grafenauer je med drugim uredil tudi več izborov otroških pesmi, antologijo svetovne ljubezenske lirike Oko in roža, izbor Svetovne pravljice, izbor Kettejevih pesmi in druge. Foto: Dnevi poezije in vina
Niko Grafenauer je med drugim uredil tudi več izborov otroških pesmi, antologijo svetovne ljubezenske lirike Oko in roža, izbor Svetovne pravljice, izbor Kettejevih pesmi in druge. Foto: Dnevi poezije in vina
Chardin: Dekla, ki se je vrnila s trga
Chardin je eden glavnih mojstrov tihožitja in pastela.
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart je umrl leta 1791.
Walt Disney
Walt Disney se je rodil leta 1901. Foto: EPA
Monty Phytonovci: Terry Jones, Graham Chapman, John Cleese, Eric Idle, Terry Gilliam in Michael Palin.
Monty Phyton se je z malih ekranov poslovil leta 1974.

Niko Grafenauer je celovita ustvarjalna osebnost, ki združuje v sebi pesnika, esejista, prevajalca, premišljevalca o svetu, urednika in radoživega uživalca življenja. Kot sedmi in tudi zadnji otrok se je rodil leta 1940 v veliki družini, že v zgodnjem toroštvu pa izgubil oba starša.
Po končanem učiteljišču je Grafenauer študiral primerjalno književnost in literarno teorijo, po diplomi pa več let živel kot samostojni književnik. Pozneje je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, glavni urednik revij Problemi in Nova revija ter časopisa Ampak, več let je bil glavni urednik in direktor založbe Nova revija, po upokojitvi 2002 pa je ohranil položaj glavnega urednika založbe.
Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji Mlada pota leta 1956, prvo zbirko Večer pred praznikom pa izdal leta 1962. Njegove odmevne pesniške knjige so še Stiska jezika, Štukature, Palimpsesti, Dihindih, opazen je tudi pesniški opus za mladino, med katerimi najdemo naslove Skrivnosti, Pedenjped, Stara Ljubljana, Majhnica. Poleg pesnjenja prevaja iz nemščine, piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. Prav tako je uredil antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi Sončnica na rami.

1779 je umrl francoski slikar Jean-Baptiste Simeon Chardin. Chardin se je šolal v ateljejih mojstrov historičnega slikarstva. Zaslovel je s slikami nežnih žanrskih prizorov in spretno zasnovanih barvnih tihožitij, pri katerih se je naslonil na flamske in nizozemske vzorce. Lepota, mehko in rahlo nanesene barve ter poenostavljene oblike odlikujejo npr. Chardinovi deli Kuhinjsko tihožitje in Dekla, ki se je vrnila s trga.

1791 je umrl eden največjih glasbenikov vseh časov Wolfgang Amadeus Mozart. Pisal je simfonije, koncerte, komorno glasbo in opere.

1868 se je rodil slovenski pripovednik Fran Jaklič – Podgoričan. Umrl je leta 1937. Po Jurčičevem vzoru je opisoval vaške posebneže.

1870 je umrl francoski pisatelj Alexandre Dumas starejši, znan predvsem po delih Grof Monte Cristo, Trije mušketirji in Dvajset let pozneje.

1890 se je rodil avstrijski režiser Fritz Lang.

1899 je umrl Henry Tate, angleški mogotec in ustanovitelj galerije Tate v Londonu.

1901 se je rodil Walt Disney, sloviti režiser animiranih filmov.

1906 se je rodil avstrijski režiser in producent Otto Preminger.

1925 je umrl poljski pisatelj Władisław Stanisław Reymont. Znan je po romanih Kmetje, Komedijantka in po zgodovinski trilogiji 1794. Leta 1924 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

1926 je umrl francoski impresionist Claude-Oscar Monet.

1932 se je rodil ameriški pevec Richard Wayne Penniman, bolj znan kot Little Richard.

1940 se je rodil slovenski pesnik, esejist in prevajalec Niko Grafenauer.

1946 se je rodil španski tenorist Jose Carreras.

1950 se je rodil španski pevec flamenka Camarón de la Isla.

1952 sta v filmu Abbott in Costello Show prvič skupaj nastopila komika Bud Abbott in Lou Costello.

1962 se je rodil argentinski tenorist José Cura.

1973 je umrl slovenski umetnostni zgodovinar Vojeslav Mole.

1974 so na BBC-ju predvajali zadnji del Letečega cirkusa Montyja Pythona.

1986 je umrl ameriški kipar Seymour Lipton.