Leta 1584 je Jurij Dalmatin poskrbel za prvi slovenski prevod Svetega pisma. Foto: NUK
Leta 1584 je Jurij Dalmatin poskrbel za prvi slovenski prevod Svetega pisma. Foto: NUK
Charles Pierre Baudelaire
Poleg Rož zla so najbolj znanan Baudelairova dela Fanfarlo, Umetni raji in Estetske posebnosti.
31. avgusta praznuje rojstni dan igralec Richard Gere. Foto: EPA

Šolal se je pri Adamu Bohoriču v Krškem, študiral v Babenhausnu in Tübingenu. Spodbujal ga je Primož Trubar. Slovstveno dejavnost je začel s cerkvenimi pesmimi, ki so izšle v Trubarjevih pesmaricah. Najbolj znan je kot prevajalec svetega pisma v slovenščino leta 1584. Prevod je najpomembnejše dejanje vse slovenske protestantske književnosti. Knjiga je bila sprva tiskana v Mandelčevi tiskarni v Ljubljani, po prepovedi tiska pa so jo natisnili v Wittenbergu in jo k nam skrivoma prepeljali v sodih. Dalmatinov prevod vsebuje nemško posvetilo, slovenski predgovor in teološki ter jezikovni register, ki nadaljuje Trubarjevo jezikovno smer.

1811 se je rodil francoski pisatelj Teofil Gotilie, protagonist doktrine "umetnost zaradi umetnosti."

1840 se je v Aciju na Siciliji rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga. Po njegovi noveli Cavaleria Rusticana je bil napisan libreto za istoimensko opero. Pisal je novele iz življenja sicilskega kmeta in malega človeka. Znan pa je tudi njegov roman Malavoglijevi. Giovani Verga je tipičen predstavnik verizma. Umrl je 27. januarja 1840 v Cataniji.

1867 je v Parizu umrl francoski pesnik Charles Pierre Baudelaire, ki je s pesniško zbirko Rože zla utemeljil sodobno simbolistično liriko. Rodil se je 9. aprila 1821. S svojo poezijo in teorijo je vplival na številne avtorje. Znana je njegova pesniška zbirka Rože zla iz leta 1857, ki je popotovanje skozi puščavo velemesta, skozi predpekel razpadajoče civilizacije. Proslavil se je še z deli Fanfarlo, Umetni raji, Estetske posebnosti in drugimi. Velja za utemeljitelja modernega pesništva. Baudelaire je bil tudi likovni kritik, ki je populariziral sodobno slikarstvo, ocenil pa je tudi Wagnerjevo glasbo.

1879 se je rodila avstrijska pianistka Alma Mahler.

1882 je umrl slovenski pianist in skladatelj Jurij Mihevc, ki je večino življenja deloval v Parizu. Napisal je več kot 500 skladb, največ za klavir, ki so bile dolga desetletja zelo priljubljene.

1892 je umrl slovenski jezikoslovec, duhovnik in narodni buditelj Matija Majar Ziljski.

1945 se je v Belfastu na Severnem Irskem rodil glasbenik Van Morrison, s pravim imenom George Ivan Morrison.

1949 se je rodil ameriški filmski igralec Richard Gere.

1963 je v Parizu umrl francoski slikar George Braque, vodilna osebnost pariške slikarske šole. Leta 1908 je uvedel likovni izraz kubizem in se z njim odmaknil od naravnega vzora in se mu v poznih letih spet približal. Znameniti sta njegovi kitara in harmonika, ki sta nastali leta 1908.

1967 je umrl ruski pisatelj in novinar Ilja Grigorjevič Erenburg.

1973 je umrl ameriški filmski režiser Sean Aloysius O'Feeney O'Fearna, bolj znan kot John Ford.

1986 je umrl angleški kipar Henry Spencer Moore.