Premisa fantazijske komedije je malce nenavadna. John je osamljen fantek, ki nima veliko družbe, zato si za božič zaželi, da bi njegov medvedek oživel. To se res zgodi in fantek mu obljubi večno prijateljstvo.

Skoraj 30 let pozneje se John (Mark Wahlberg) še vedno druži s Tedom (glas mu je posodil režiser Seth MacFarlane), skupaj uganjata norčije in nikakor ne želita sprejeti odgovornosti odraslega življenja. Seveda, dokler vmes ne poseže ona, Lori (Mila Kunis) je namreč prepričana, da je po večletni zvezi čas, da z Johnom naredita korak naprej, korak brez Teda, seveda.

Nenavaden junak je gorivo prve polovice filma
Prva polovica filma se napaja na podlagi nenavadnega junaka. Dogodivščine dveh prijateljev so torej v kombinaciji človek-govoreči in hodeči plišasti medvedek dovolj zanimive in sveže, da se gledalec niti ne zaveda, da so v resnici privlečene za lase, a fantazijski element je dovolj močan, da gledalca pritegne.

Filmi, ki vse stavijo na element presenečenja, hitro padejo, saj "fantazijsko gorivo" hitro izhlapi. Ted na srečo ne gre po tej poti, razmeroma visoko zastavljen nivo v drugi polovici filma zadrži s scenarijem in nekaterimi humorističnimi vložki. Za to skrbi predvsem uvedba Sama J. Jonesa, tistega igralca, ki je pred več kot 30 leti upodobil akcijskega junaka Flasha Gordona. Omenjeni (tudi fantazijski) film je namreč eden tistih sestavnih elementov, ki je zgradil tako trden odnos med Johnom in Tedom.

Nad žanrskim povprečjem
Skupno pijančevanje omenjene trojice sicer potencira homoerotični naboj, ki je sicer značilen za žanr, ki ima v angleščini izraz "bromance". Kritiki tega žanra po navadi bičajo ustaljene tirnice, na katerih mora ženska ta odnos ("v dobro tradicionalne družbe") razbiti. Nič drugače ni niti tokrat, a Tedove tirnice imajo povsem svojo pot. Dejstvo, da je Ted v resnici plišasti medvedek, poskrbi za povsem samosvoj zaključek, ki ga tradicionalni "bromance" filmi ne zmorejo. In že zato film štrli iz žanrskega povprečja.

Ocena: 4, piše: Slavko Jerič