Zlato ptico prejmejo Nataša Živkovič za scenske umetnosti, Anja Planišček za arhitekturo, skupina Cirkulacija 2 za glasbo, Jasna Krajinovič za film in Kristina Hočevar za literaturo, Jože Barši za vizualne in intermedijske umetnosti, zlato gnezdo pa revija Stripburger.
O nagrajencih so presojali predsednica Bojana Piškur, Petra Čeferin za področje arhitekture in urbanizma, Taja Kramberger za književnost, Jurij Meden za film, Katja Praznik za scenske umetnosti, Tadej Pogačar za vizualne in intermedijske umetnosti ter Brane Zorman za glasbo
Drezanje v občutljive točke življenja
Kot so zapisali žirantje, odlikuje letošnje nagrajence in nagrajenke nagrade zlata ptica to, da si drznejo spraševati neprijetna vprašanja. "Gre za takšne umetniške prakse, ki dregnejo v občutljive točke življenja, prakse, ki so na neki način brezkompromisne, ki se ne podrejajo logiki kapitala, ne težijo k splošni všečnosti, niso del globalnega spektakla in podobno." Bojana Piškur je prepričana, da bi se nagrajenke in nagrajenci strinjali s tisto Badioujevo premiso, po kateri je bolje storiti nič kakor še dodatno prispevati k invenciji formalnih načinov, da je vidno tisto, kar je imperij že prepoznal kot obstoječe. Tudi zato so za letošnje nagrajenke in nagrajence izbrali ravno te umetnice in umetnike, prav te umetniške izraze. "Sodobna umetnost se namreč ne zadržuje v udobni zlati kletki, temveč je hrupna, včasih neprijetna, dostikrat boleče iskrena," je še zapisala žirija.
Priznanje svežim vsebinam in novim estetskim postopkom
Z zlatimi picami, ki so jih prvič podelili leta 1975, nagrajujejo mlade in inovativne ustvarjalce, ki prinašajo nove vsebine in nove estetske postopke ter drugačno razumevanje produkcije, prezentacije in distribucije umetniškega dela na področjih arhitekture in urbanizma, literature, scenskih umetnosti, glasbe, vizualnih umetnosti in filma. Zlato gnezdo so prvič podelili leta 2005, priznanje pa je namenjeno spodbujanju ustvarjanja produkcijskih pogojev za ustvarjalnost, kakršno nagrajujejo zlate ptice.