Leta 1933, ko je Richard Hollingshead odprl prvi drive-in kino v Camdenu v new Jerseju, je vstopnica stala 25 centov. Gledanje filmov pod milim nebom je obstajalo šele prej, ampak šele Hollingshead , prodajalec rabljenih avtomobilskih delov, je prišel na idejo, da bi si Američani verjetno želeli še eno reč, ki jo lahko počnejp v svojih avtomobilih. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Leta 1933, ko je Richard Hollingshead odprl prvi drive-in kino v Camdenu v new Jerseju, je vstopnica stala 25 centov. Gledanje filmov pod milim nebom je obstajalo šele prej, ampak šele Hollingshead , prodajalec rabljenih avtomobilskih delov, je prišel na idejo, da bi si Američani verjetno želeli še eno reč, ki jo lahko počnejp v svojih avtomobilih. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Prvi kino drive-in v Sloveniji so odprli takti pesmice Summer Lovin' ter prizori zaljubljenih Olivie Newton-John in Johna Travolte. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Trenda "retro" in "vintidž" mode bi kaj lahko inkorporirala tudi nov-star način gledanja filmov. Pa se pri nas to lahko obdrži dolgoročno? Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Na parkirišče na Viču se lahko pod platno zvrsti tudi do sedemdeset avtomobilov, zagotavljajo organizatorji. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Če ste že kdaj zašli v predprostor ljubljanskega kina Bežigrad, vas je najbrž zagrabil čisto poseben tip nostalgije: nostalgija, ki nima nobene zveze z osebnimi spomini ali našimi kraji, ampak je vezana na neko davno Ameriko, za katero imamo po zaslugi popkulture vsi občutek, da jo poznamo do obisti. Lokal je namreč preurejen v starinski ameriški "diner", vključno z oblazinjenimi separeji in črno-belim kockastim vzorcem na tleh. Enako rdečo nit lahko pripišemo najnovejšemu podvigu bežigrajske ekipe: na parkirišču pred Centrom Interspar Vič bodo letošnje poletje vsak konec tedna pripravljali "prvi kino drive-in v Sloveniji".

Najljubše razvedrilo generacije "baby-boomerjev"
Prvi kino drive-in je začel delovati daljnega leta 1933 v New Jerseyju. (Oglaševali so ga kot kino, kjer so dobrodošli vsi - ne glede na to, kako glasni so njihovi otroci.) Na vrhuncu trenda, okrog leta 1958, je bilo takih "dvoran" po Ameriki okrog štiri tisoč, predvsem na podeželju. Moda je začela zamirati v sedemdesetih, ko so bili ljudje zaradi naftne krize prisiljeni kupovati manjše avtomobile, v katerih je bilo seveda manj udobno gledati filme. Da ne bi izgubili občinstva, so se številni operaterji otresli etikete "do družine prijaznih" ter začeli predvajati eksploitacijske filme in grozljivke, nekateri tudi pornografijo. Poslednji žebelj v krsti je bil prihod videorekorderjev, ki so ljudi dokončno zasidrali pred malimi zasloni. Ker za kino drive-in potrebuješ relativno veliko parcelo, se je lastnikom bolj splačalo, da so svoja parkirišča odstopili za gradnjo nakupovalnih središč in multipleksov.

Gledanje filmov s prednjega sedeža avtomobila se je kljub temu tako usedlo v kolektivno zavest, da je kino drive-in včasih celo nastopil v samih filmih: lep primer je muzikal Briljantina (Grease, 1978), v katerem imata srednješolca Sandy in Danny (Olivia Newton-John in John Travolta) pnesrečen zmenek v njegovem dodge wayfarerju (ali, kot mu reče Sandy, ko jo fant začne prevneto grabiti, "sin wagon", avto greha.) Nobeno naključje ni torej, da se je ljubljanski drive-in odprl prav s projekcijo Briljantine.

Sobotni krst
Z zabavnim programom so organizatorji prizoršče začeli ogrevati že ob popoldanskih urah, z družinsko-športnim programom; zvrstili so se mala šola nogometa z NK Olimpijo, otroški prometni poligon, igralne konzole ter nastopa Alenke Godec in Nipkeja s plesno skupino X-Planet.

Kino Bežigrad je pri oblikovanju koncepta svojega kina na prostem seveda sledil vzoru klasičnih drive-in kinov, ki so v ZDA kraljevali še v 60. letih minulega stoletja. Sčasoma, a nikoli v enaki meri, so jih posvojili tudi v Evropi. Atmosfero in spremljevalni program otvoritvenega večera so prilagodili duhu tistega časa, vključno z burgerji in krompirčkom, ki jih postrežejo dekleta na kotalkah. Uradni del se je začel s prvim mrakom, ko je malo bolj tematsko dogajanje obarval nastop rockabilly zasedbe Joe & the Rhythm Boys, plesne skupine The Artifex ter "prve slovenske pin-up kraljice" Miss Stacey, ki je pripravila spogledljivo kabaretno točko v slogu plesalk iz štiridesetih in petdesetih let.

Projekcije bodo zdaj še do konca septembra potekale vsak teden od četrtka do nedelje. Vsak večer bo na sporedu ena sama projekcija, pričetek predvajanja pa se bo prilagajal sončnemu zahodu. Spored projekcij boste lahko sproti našli tukaj.

Napovedujejo program za vse generacije. Na programu bodo tako naslovi z rednega sporeda (na primer Mamma Mia: Spet začenja se!) kot tudi zimzelene klasike, za katere bodo rezervirani nedeljski večeri. "Verjamemo, da bo obisk drive-in kina privlačen tako za zaljubljene pare kot tudi za družine in starejšo populacijo," je prepričana ekipa Kina Bežigrad.

Cene vstopnic za aktualne filme se bodo ravnale po ceniku Kina Bežigrad, za vstopnice za filmsko klasiko pa bo treba odšteti po štiri evre. K tej ceni je treba računati še tri evre dodatka za vsak avtomobil.

Splača se potruditi za dober prostor
Iz lastnih izkušenj priporočamo, da se na prizorišče pripeljete dovolj zgodaj, saj so zadnje vrste že precej oddaljene od platna (je pa res, da višja vozila organizatorji razporedijo zadaj, tako da vam džipi ne bodo ovirali pogleda). Z zvokom načeloma ni težav, saj ga v svojem avtomobilu poslušate prek v naprej določene radijske frekvence. Krstno projekcijo so sicer pestile manjše tehnične motnje (film se je nekje po prvi tretjini za deset minut prekinil), kar je publika takoj sankcionirala z glasnim trobljenjem. Verjamemo, da bodo organizatorji te porodne krče odpravili, čas pa bo pokazal, če in koliko smo Slovenci - pregovorni malikovalci jeklenih konjičkov! - dovzetni za izrazito ameriško obarvan tip nostalgije.