Kultura
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 64 glasov Ocenite to novico!
false
Dvig deblaka so izvedli po večtedenskih skrbnih pripravah. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Po temeljitih pripravah so podvodni arheologi dvignili več delov deblaka. Foto: David Badovinac
false
Deblak na suhem. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
false
Andrej Gaspari, eden največjih slovenskih strokovnjakov na področju podvodne arheologije pravi, da bo z nadaljnjimi raziskavami mogoče na plus minus deset let natančno določiti tudi starost deblaka. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
false
Pri zadnjem delu je z navdušenjem sodelovalo veliko parov rok. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
false
"Naše delo se šele začenja," pravi Katja Kavkler, vodja Naravoslovnega oddelka in oddelka za konzerviranje mokrega lesa na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
false
"Čep je bil postavljen ravno s tem namenom, da se je lahko debelak kadar koli potopilo. Tako se je dejansko bolje ohranjal, kot da bi bil ves čas privezan na gladini," je pojasnil Draksler. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
false
Čep, s pomočjo katerega so plovilo potopili, ko ga niso potrebovali. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
false
"Na Barju so vsaj štirje rimski deblaki, torej deblaki iz obdobja med 200 pred n. št in 200 n. pt. Eden od njih je tale, ki so ga danes dvignili," je bil nad videnim navdušen tudi arheolog Miran Erič. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
false
Največji del deblaka, dolg dobrih pet metrov, bodo dvignili prihodnji teden. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
VIDEO
Deblak - darilo reke Ljub...

Dodaj v

Foto/video: Iz Ljubljanice potegnili največji deblak, ki je star 2000 let

Že prihodnje leto naj bi bil na ogled v doživljajskem razstavišču na Vrhniki
8. julij 2015 ob 06:15,
zadnji poseg: 8. julij 2015 ob 10:03
Vrhnika - MMC RTV SLO

Podvodni arheologi so na Vrhniki iz Ljubljanice potegnili dele doslej največjega deblaka na naših tleh, ki je, kot kaže, tudi eden izmed treh največjih v Evropi. Gre za skupno več kot 15 metrov dolg rimski deblak, star okoli 2000 let.

"Deblak je res ogromen po dolžini in širini, ta je vsaj 1,2 metra. Predvidevamo, da je dolg približno 15 metrov, kar je absoluten rekord v Sloveniji, s tem pa se uvršča tudi med najdaljše deblake v Evropi," je dejal Matej Draksler, eden izmed arheologov z Zavoda za podvodno arheologijo, ki so skupaj s strokovnjaki z Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in kolegi zadrskega Mednarodnega centra za podvodno arheologijo veličasten ostanek preteklosti včeraj z dna struge prenesli na trdna tla. Večji del deblaka so že prenesli iz vode, največji del, premec, dolg šest metrov, pa bodo predvidoma dvignili prihodnji teden. Deblak je star približno 2000 let, strokovnjaki menijo, da datira med 50 leti pr. n. št in 70 leti našega štetja.

"Zdaj prvič vidimo, da je ta del, ki je bil od nekdaj izpostavljen, dejansko krma, ta del, ki je pa za zdaj še v vodi, pa premec," je dejal Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, eden največjih slovenskih strokovnjakov na področju podvodne arheologije. Kot pravi, bo z nadaljnjimi raziskavami mogoče na deset let natančno določiti tudi starost plovila.

Deblak je v 80. letih odkril potapljač Miro Potočnik, prva raziskovanja pa je leta 2001 opravila skupina za podvodno arheologijo pod vodstvom Gasparija. Takrat je veljalo, da je bil zadnji del deblaka odlomljen pravokotno na strugo, za drugi del, za katerega so najprej predvidevali, da gre v zaključek, pa se je potem izkazalo, da je prav tako prelomljen, kar pomeni, da obstaja še tretji del. "In ta tretji del je, kot se je izkazalo, najbolje ohranjen, ker je dobro prekrit s sedimenti in je bil posledično manj podvržen morebitnim poškodbam. Prva dva dela deblaka sta že precej poškodovana, kar je tudi spodbudilo prizadevanja za dvig deblaka," je še dejal Draksler.

Dvignjene dele so včeraj takoj po dvigu prenesli v restavratorski center, kjer bodo opravili primarno fazo konzervacije z melaminsko metodo, ki ji bo sledilo večletno sušenje, že vmes, po nekaterih načrtih že prihodnje leto, pa naj bi plovilo prenesli v doživljajsko razstavišče na Vrhniki, ki se vzpostavlja v nekdanji šivalnici. Z omenjeno melaminsko metodo so v Mainzu konzervirali tudi najstarejše kolo z Ljubljanskega barja. Znanje nemških strokovnjakov pa bodo zdaj izvedli v Restavratorskem centru Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije.

Projekt skoraj v celoti financirajo z evropskimi sredstvi. "To je večji projekt, sestavljen iz treh delov: arheološke raziskave, vzorčenje vode in prezentacijski del za obiskovalce, kar bo zajemalo doživljajsko razstavišče," je dejal Janko Skodlar, podžupan občine Vrhnika, ki krovno koordinira projekt. Deblak bo eden izmed razstavljenih predmetov, izmenično bo na ogled celotna Potočnikova zbirka, na ogled bo tudi bogat multimedijski program.

"Naše delo se šele začenja. Zdaj ga bo treba dobro očistiti, površinsko in globinsko. Globinsko se bo očistil tako, da ga bomo namakali v demineralizirani vodi in bomo to vodo redno menjavali, da se bodo iz lesa izčistile soli in kisline. Površinsko bomo pa čistili mehansko, poskusili bomo seveda tako, da ne bomo poškodovali površine," je nadaljnji postopek opisala Katja Kavkler, vodja Naravoslovnega oddelka in oddelka za konzerviranje mokrega lesa restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Sledila bo faza konzerviranja v vodotopni melaminski smoli. "To so smole, ki se jih raztopljene vnaša v prazen celični prostor v strukturi lesa, kjer kasneje v postopku nadzorovanega sušenja otrdijo in oslabljeni celični strukturi lesa nudijo oporo," je postopek opisal arheolog Miran Erič, sicer tudi sovodja Skupine za podvodno arheologijo, ki je leta 2001 prvič dokumentirala Vrhniški deblak. Tisočletnega postopnega propadanja ni mogoče popraviti, melamin pa prepreči, da bi tak les nadzorovanih klimatskih pogojih propadal naprej.

To naj bi se zgodilo v približno letu dni, potem pa bo sledilo sušenje. "Ko bo suh, bomo posamezne dele sestavili skupaj, tako da bo dobil svojo prvotno podobo," pravi Kavklerjeva.

Arheologi so našli tudi čep, kar daje slutiti, da so deblak potapljali. "Čep je bil postavljen ravno s tem namenom, da so lahko deblak kadar koli potopili. Tako se je dejansko bolje ohranjal, kot če bi bil ves čas privezan na gladini," je pojasnil Draksler in dodal, da je bila potopitev čolnov v tistih časih, ko niso bili v uporabi, ker se les ne sme izsušiti, zelo običajen način "prezimovanja" plovil.

Arheologi so odkrili tudi železne spojke, kar kaže, da so plovilo v času uporabe večkrat popravljali. "Ta deblak je bil očitno že takrat tako izjemen, da so ga popravljali. Morda že ob sami izdelavi, da jim je recimo, deblo, razpokalo in so ga popravili, ali pa so se z uporabo pojavljale poškodbe in so mu tako skušali podaljšati življenjsko dobo." Tega, koliko časa je bil čoln v uporabi, strokovnjaki še ne morejo reči, kot tudi ne, ali je imel nesrečo in je zaradi tega končal pod gladino.

So pa našli ostanke gradbenega materiala. Predvidevamo, da bi lahko šlo za ostanke tovora, ki ga je ta deblak na svoji zadnji vožnji peljal po Ljubljanici, je pojasnil Draksler.

Pomembna prometna in trgovska točka
Ljubljanica je bila vse od prazgodovine zelo pomembna vodna in s tem tudi gospodarska pot. Kot rečeno, omenjeni deblak datira v zgodnje rimsko obdobje. Draksler je pojasnil, da je v sredini 1. stoletja pred našim štetjem na mestu stare keltske naselbine živelo rimsko naselje Nauportus, ki je imelo predvsem trgovski pomen. "Rimljani iz Akvileje so blago z vozovi prepeljali do Vrhnike, tu pa so potem blago nalagali na ladje in čolne, od koder je šel tovor potem naprej po Savi, Donavi in drugam znotraj rimskega imperija. To je bila izhodiščna točka vodne poti, deblak je bil pa idealno prevozno sredstvo za takšno okolje, kot je Ljubljansko barje."

Gaspari pojasnjuje, da je bilo v tistih časih na tem območju premikanje mogoče le s čolnom. "V Ljubljanici bakrenodobnih deblakov ni zato, ker se takrat struga še ni konsolidirala. Za tiste, ki so teoretično železnodobni in so v strugi Ljubljanice, lahko rečemo, da so bili od nekdaj v Ljubljanici ali pa so vanjo dospeli. Tisti, ki so zunaj struge Ljubljanice, pa jasno dokazujejo, da je bila edina komunikacija v prečnih smereh čez Barje, torej stran od Ljubljanice ali stran od obrobja, mogoča izključno s čolnom. Peš nisi prišel nikamor."

Ljubljansko barje - izjemno bogato najdišče
Strokovnjaki predvidevajo, da je Ljubljansko barje, kar se tiče lesenih najdb, s kolišči vred, eno najbogatejših v Evropi. Podatki so številu najdb se sicer razlikujejo, po nekaterih podatkih naj bi bilo do leta 1990 okoli 51 deblakov in 2 ladji, po letu 1990 naj bi se to število povečalo za 14 deblakov in še eno do dve ladji ter nekaj vesel. Skupno je tam lociranih okoli 90 najdb, povezanih s plovbo.

"Ta je prvi od približno 75 označenih oz. omenjenih deblakov, ki bo dvignjen iz Ljubljanice. Narodni muzej Slovenije sicer hrani ostanke 6 deblakov, ki so v muzej prispeli leta 1888, 1891, 1892, 1927, 1992, 1996, odkopani pa so običajno bili na njivah. Seznam deblakov ne zajema samo ohranjenih plovil, temveč tudi omembe v literaturi, kjer je navedeno, da je deblak že propadel. V 19. in prvi polovici 20. stoletja se je večkrat zgodilo, da so muzejskim kustosom sporočili odkritje deblaka, ki pa je že ob samem ogledu razpadel. Les, ki je bil le plitko v tleh, je očitno zaradi izsuševanja Barja od 18. stoletja naprej, pospešeno propadal. Gre torej za seznam vseh omemb. Ugotoviti je bilo mogoče, da je še približno 30 deblakov in situ, vsaj morali bi biti," je pojasnil Erič in dodal, da pristojni organi niso nikoli prisluhnili pozivom strokovnjakov, da bi ostanke bogate barjanske zgodovine arheološko ohranili. "Gre za obsežno arheološko delo, gre za ohranitev naše kulturne dediščine."

"Na barju je 5 datiranih deblakov, iz prvega stoletja pred našim štetjem in prvega stoletja našega štetja. Eden od njih je tale, katerega dele so ga dvignili," je bil nad videnim navdušen tudi Erič. A, kot je pojasnil, ne gre za najstarejši deblak na naših tleh. "Najstarejša dokumentirana deblaka na Barju sta dva iz kolišča Stare gmajne, ki sta dendrokronološko datirana približno 3100 in 3200 pred našim štetjem, raziskave so opravili sodelavci Inštituta za arheologijo pri SAZU-ju. Najstarejši deblak v Sloveniji, tudi šesti najstarejši na svetu, pa je iz 7. tisočletja pred našim štetjem, 12-metrski ostanki so in situ ohranjeni v slepih rokavih Mure blizu Lendave." Iz kolišča Stare gmajne pri Verdu je tudi znamenito kolo.

Po koncu torkovega izjemnega podviga so podvodni arheologi takoj nadaljevali delo in naleteli na novo najdbo, ki je pri vseh povzročila veliko vznemirjenje. Gre za ladjo šivanega tipa, značilno za Feničane, še en izjemen arheološki zaklad. "Noro," so bili navdušeni zbrani arheologi.

Besedilo in foto: Ksenja Tratnik

Foto podvodnih posnetkov in videa: David Badovinac, Zavod za podvodno arheologijo

Video deblaka pod vodo

false
Prijavi napako
Komentarji
necromncr
# 08.07.2015 ob 06:58
Izjemno zanimivo! Čestitke vsem!
Jean Tonic
# 08.07.2015 ob 09:17
Fajn! Ljubljanico premalo cenimo, mislim, da skriva še veliko presenečenj!
Prismuknjen
# 08.07.2015 ob 09:20
Prvi prototip modernega SUP-a.
Tugomer1000
# 08.07.2015 ob 10:01
"Iz Ljubljanice potegnjeni drevak je ostanek noriške mornarice, pravi véliki zgodovinar Janez."
magjack
# 08.07.2015 ob 08:58
lepa reč. Fajn! :)
Celt
# 08.07.2015 ob 07:27
Mama mia, vse kar najdete pred 5st. je rimsko... bog pomagaj vaši "znanstveni metodi"

Pravilneje bi bilo "iz rimskega obdobja"
ŠarliBebo
# 08.07.2015 ob 10:34
Tugomer1000
# 08.07.2015 ob 10:01

"Iz Ljubljanice potegnjeni drevak je ostanek noriške mornarice, pravi véliki zgodovinar Janez."

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zagotovo gre za admiralsko ladjo :D
sintaksa
# 08.07.2015 ob 15:09
SolipsiRai, sej se da tudi lepo povedati. Ne rabiš govorit kot nek užaljen član Opus Dei ali Zbora za 2. republiko. :)
delfino_
# 08.07.2015 ob 12:26
Čestitke! Kdove koliko je še vse neodkritega...
zozozo
# 08.07.2015 ob 15:50
Vse super, razen tega: na ogled bo tudi bogat multimedijski program.

Bogat multimedijski program dajte na vebsajt, v muzej pa dajte čim več zanimivih predmetov za pogledat. Najslabši so muzeji brez eksponatov, ki imajo samo neke slike in filmčke in neke brezvezne interaktivne igre.

Pa v muzeju ali zraven muzeja naredite še zanimivo gostinsko ponudbo (vsaj mali šank s kavo in sokovi pri vhodu v muzej in garderobi), da boste od vsega skupaj tudi kaj zaslužili.
hubert69
# 08.07.2015 ob 15:36
SolipsiRai: a dej no, zdaj naj pa vsako marginalno psevdoznanstveno idejo jemljemo kot Absolutno Resnico? To nima smisla.
Celt
# 08.07.2015 ob 20:17
@SolipsiRai

Ravno zato sem jim (v milem tonu) napisal naj raje uporabijo izraz "iz rimskega obdobja" in ne rimski deblak saj plovilo ne moremo pripisati kar "ad hoc" nekim Rimljanom. In ravno zato moja opomba da tako označujejo skoraj vse najdbe pred 5.st.... napačnega kregaš ;)

@hubert69

A član Ruske znanstvene akademije g. Jurij Ivanovič Venelin, ki je bil zgodovinar, slavist in filolog po izobrazbi je marginalni pseudo-znanstvenik? Ja bravo, ti čestitam na objektivnosti...
zozozo
# 08.07.2015 ob 15:52
Pa seveda, eksponati v muzeju morajo biti opremljeni z dobrimi opisi v slovenščini in angleščini (pravi angleščini, ne takšni kot jo govori direktorjev nečak, ki poceni prevaja prek študentskih napotnic), pa po možnosti natisnjeni v dovolj velikih črkah, da lahko preberejo tudi ljudje, ki slabše vidijo.
4-3-2-1
# 08.07.2015 ob 11:03
@starabab

Pred 2000 leti so že uporabljali feltne? :O
starababa
# 08.07.2015 ob 08:54
zdej pa naj še očistijo oz. zvlečejo ven zarjavele feltne in na tone nedobitnih stavnih listkov....
shark77
# 09.07.2015 ob 16:10
Baje, da Avstrijci že razmišljajo, da bi ga dali na Unescov seznam kot svoje plovilo, Hrvati pa se že zanimajo za odkup.
felipesko
# 09.07.2015 ob 13:07
Gre za skupno več kot 15 metrov dolg rimski deblak, star okoli 2000 let.

Ferrari je imel takrat še leseno značko in konjička na vseh štirih nogah.....
heinz
# 08.07.2015 ob 21:10
[video]gifyoutube.com/gif/yXAZM8[/video]
heinz
# 08.07.2015 ob 21:10
[video]https://gifyoutube.com/gif/yXAZM8
[/video]
variolog
# 08.07.2015 ob 13:51
Hehehe--kaj je na njem vžgano ,, Made in Rim,,
popravek
# 08.07.2015 ob 09:28
to ni nič. tu v lendavi firma gramoz dnevno izkopa 10 velikih hlodov ki tud ne morejo biti stari samo 100 let. samo je vprašanje kaj naredijo z njimi
Benten
# 08.07.2015 ob 08:58
Lublana je še zmeri najlepše mesto na svetu, de. Bravo!
kozorog1973
# 08.07.2015 ob 07:42
bravo
kohar38
# 08.07.2015 ob 06:33
zgleda ko kos lubja....
kučkučki
# 08.07.2015 ob 10:02
no fajn do kurilne sezone se bo posušilo:)
braun
# 08.07.2015 ob 08:12
Ljubljanica je bila pot Argonavtov. Po njej so pripeljali zlato runo, ki so ga našli in izgubili v kraških jamah.
Del zlatega runa, ki je zaradi neskončne vrednosti in želje po njegovi posesti, ogrožal obstoj civilizacij, so bogovi spremenili v človeške ribice.

Argonavti so se prebili do Pule kjer je poveljnik Jazon, oče umorjenih Medejinih otrok, v žalosti nenadoma umrl.

Lahko, obstaja velika verjetnost, da šivana brodica, ki so jo mimgrede odkrili, pripada misiji Argonavtov ali pa prvim sledilcem zlatega runa.
SolipsiRai
# 08.07.2015 ob 14:40
"Celt: Mama mia, vse kar najdete pred 5st. je rimsko... bog pomagaj vaši "znanstveni metodi"

Pravilneje bi bilo "iz rimskega obdobja"- ti in vsi ostali ste samo izdelek, ker nimate pojma kdo in kaj Slovenci smo in do kam v zgodovino segamo na tem za nas avtohtonem teritoriju. ne zamenjuj nas z slovani, ki so se na to ozemlje preselili šele v 6. stoletju iz območja, kjer je danes Iran.... za začetek bi tebe in vse ostale prosil, da si preberete knjigo Jurija Venelina: Starodavni in današnji Slovenci. potem se pa lahko pogovorimo naprej. pravi "slovenci" ste mi vi.
džeri
# 08.07.2015 ob 10:08
prej bi rekel da je od kakšnega mosta
Vitez
# 08.07.2015 ob 12:54
Bom enkrat šel v LJ in vrgel v Ljubljanico neko staro desko. Sigurno jo bodo kmalu ven tauhali in po TV kazali, da so našli redkordno star deblak.
KapoReđime
# 08.07.2015 ob 09:54
To je samo en navaden strohneli hlod :(
Follow Me
# 08.07.2015 ob 09:15
Če se proda, koliko € dobimo.
Kazalo