Režiser Philippe Calvario meni, da ni potrebe po moraliziranju, saj si množični morilec Roberto Zucco sodi sam. In tudi njegovo nasilje izhaja iz njegovega notranjega trpljenja. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Režiser Philippe Calvario meni, da ni potrebe po moraliziranju, saj si množični morilec Roberto Zucco sodi sam. In tudi njegovo nasilje izhaja iz njegovega notranjega trpljenja. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Roberto Zucco
Predstava Roberto Zucco je bila v Franciji nekaj let prepovedana,. Sporna je bila zato, ker se je preočitno sklicevala na resnično zgodbo o množičnem morilcu Robertu Succu. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Roberto Zucco
Roberto Zucco je druga predstava, ki jo je v ljubljanski Drami režiral francoski režiser Philippe Calvario. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Roberto Zucco je zadnja drama francoskega dramatika Bernarda-Marie Koltesa, ki je obenem tudi ena njegovih najbolj kontroverznih. Pomeni namreč sklic na usodo resničnega množičnega morilca Roberta Succa. V režiji francoskega gosta Philippa Calvaria - v Drami je že lani režiral predstavo Samo konec sveta - gledamo igro, ki je bila zaradi povsem očitnega povzemanja časopisnih člankov o množičnem morilcu nekaj časa v Franciji celo prepovedana - prvič jo je v Berlinu na oder postavil nemški režiser Peter Stein, ki je letos ob Borštnikovem srečanju gostoval tudi v Mariboru -, v javnosti pa je tudi pozneje vzbujala ogorčenje in zgražanje.

Hamlet 20. stoletja
Calvario je za svojo drugo ljubljansko produkcijo angažiral igralce, s katerimi je delal že lani in jim dodal še nekaj novih akterjev. Naslovno vlogo je zaupal Marku Mandiću, njegovo mater in vodjo pa igra Milena Zupančič. Tako bomo lahko 'preverili', ali uglašenost Zupančičeve in Mandića, ki je tako izvrstno delovala tudi v z Borštnikovim priznanjem nagrajeni predstavi Macbeth po Shakespearu, še vedno 'deluje'. In omemba Macbetha po Shakespearu ni povsem zunaj konteksta tudi zato, ker ima tudi Roberto Zucco nekaj opraviti s Shakespearom. Roberta Zucca so namreč že večkrat imenovali Hamlet 20. stoletja, na številne sorodne momente med Hamletom in Zuccom pa je na predstavitvi predstave opozoril tudi režiser. Ta je še poudaril, da drama vzbuja tako močne občutke, ki so lastni le starogrški tragediji.

Morilec si sodi sam - ni potrebe za moraliziranje
Igra o morilcu, ki ubija brez razloga in ki se ob tem zaveda svoje skorajšnje smrti, ni preprosta. V njenem jedru stoji (i)racionalnost vsakega izmed nas in njegovih dejanj. O tem je med drugim spregovorila Tina Vrbnjak, ki v drami igra Punco. Dejala je, da je besedilo polno elips in da je sprva težko našla razloge za svoja dejanja. Dodala je še, da ji je linija njenega lika sicer blizu, vendar da ni racionalna. V maniri eliptičnega besedila pa se je o svoji vlogi izrekel Mandić, ki je o svojem liku povedal, da "nikoli ne bo zidu med Soncem in Zemljo". Nekoliko določneje se je o bistvu naslovnega lika izrekel režiser Calvario, ki meni, da si je Zucco sodil že sam, ko si je vzel življenje, zato ni potrebe za našo sodbo: "A njegovo notranje trpljenje pusti posledice na življenju drugih in vse to je treba pokazati brez sodbe."
V produkciji predstave, ki velja za eno najbolj reprezentativnih iger sodobnega gledališča, sta se povezala SNG Drama Ljubljana in Cie Philippa Calvaria, pri predstavi pa sta sodelovali tudi ustanovi CulturesFrance in Francoski inštitut Charles Nodier. Igralci - poleg že omenjenih pripišimo še Veroniko Drolc, Valterja Dragana, Marka Okorna, Katjo Levstik in Dareta Valiča - nastopajo na sceni Aurélie Maestre in v kostumih Aurore Popineau, pri tem jih spremlja glasba Erica Neveuxa. Dramsko besedilo je v slovenščino prevedel Aleš Berger, obdelala pa ga je še dramaturginja Diana Koloini, ki je prav tako povezana z obema Calvariovima produkcijama v Drami.